Hebrejcem 12 - Ekumenska izdaja

Zgled Jezusa Kristusa

¹ Zatorej tudi mi, ki imamo tolik oblak prič okoli sebe, odložimo vso težo in zapeljivi greh, vztrajno tecimo v tekmi, ki nas čaka,

² in glejmo na voditelja in dopolnitelja vere, na Jezusa. Ta je namesto veselja, ki ga je čakalo, s preziranjem sramote pretrpel križ in sédel na desnico božjega prestola.

³ Pomislite vendar nanj, ki je od grešnikov prenesel toliko nasprotovanja zoper sebe, da ne omagate, utrujeni v svojih srcih.

Očetovska vzgoja

⁴ Niste se še do krvi ustavljali v boju zoper greh

⁵ in pozabili ste tolažbo, ki vam kakor sinovom govori: »Moj sin, ne preziraj strahovanja Gospodovega in ne omaguj, kadar te kara:

⁶ kogar namreč Gospod ljubi, ga strahuje in tepe vsakega sina, katerega sprejme.«

⁷ Za vzgojo to prenesite. Kakor s sinovi ravna Bog z vami; kajti kje je sin, ki bi ga oče ne strahoval?

⁸ Ako pa ste brez strahovanja, ki so ga vsi postali deležni, ste torej postranski in ne sinovi.

⁹ Dalje, svoje očete po telesu smo imeli za vzgojitelje in smo jih spoštovali: ali se ne bomo veliko bolj pokorili Očetu duhov in bomo živeli?

¹⁰ Kajti oni so nas strahovali za malo časa po svoji razsodnosti, ta pa v našo korist, da bi postali deležni njegove svetosti.

¹¹ Nobeno strahovanje pa se takrat, ko se vrši, ne zdi veselo, ampak bridko; pozneje pa daje tistim, ki so po njem izučeni, miru polni sad pravičnosti.

¹² Zato »vzravnajte onemogle roke in klecava kolena

¹³ ter napravite za svoje noge ravna pota«, da bi se to, kar je hromo, še ne izvinilo, marveč da bi ozdravelo.

Kazen za nezvestobo

¹⁴ Prizadevajte si za mir z vsemi in svetost, brez katere nihče ne bo videl Gospoda.

¹⁵ Pazite, da kdo ne izgubi božje milosti; da ne bo kaka grenka korenina pognala ter delala nadlege in bi se jih mnogo po njej okužilo;

¹⁶ da ne bo kateri nečist ali posveten kakor Ezav, ki je za eno jed prodal pravice svojega prvorojenstva.

¹⁷ Saj veste, da je tudi potlej, ko je želel postati deležen blagoslova, bil zavržen, kajti ni našel več priložnosti za spremembo, dasi jo je prosil s solzami.

Stara in nova zaveza

¹⁸ Niste se namreč približali dotakljivi gori in gorečemu ognju in mraku in temi in nevihti

¹⁹ in bučanju trombe in glasu besed, ob katerem so tisti, ki so ga slišali, prosili, naj se jim ne govori nobena beseda več.

²⁰ Kajti niso mogli prenesti ukaza: »Tudi če se žival dotakne gore, naj se kamná.«

²¹ In tako strašna je bila prikazen, da je Mojzes rekel: »V strahu in trepetu sem.«

²² Približali ste se marveč gori Sionu in mestu živega Boga, nebeškemu Jeruzalemu in tisočem angelov, svečanemu shodu

²³ in zboru prvorojencev, ki so zapisani v nebesih, in Bogu, sodniku vseh, in duhovom pravičnih, ki so dosegli popolnost,

²⁴ in sredniku nove zaveze, Jezusu, in krvi kropljenja, ki glasneje govori ko Abelova.

²⁵ Glejte, da njega, ki govori, ne zavržete. Zakaj, če oni niso ubežali, ker so zavrgli tistega, ki je na zemlji govoril, bomo tem manj mi, ako bi zavračali njega, ki govori iz nebes.

²⁶ Njegov glas je takrat stresel zemljo, zdaj pa obeta: »Še enkrat bom stresel, ne samo zemljo, ampak tudi nebo.«

²⁷ »Še enkrat« pomeni, da se bo spremenilo, kar se kot narejeno stresa, da ostane to, kar se ne stresa.

²⁸ Ker torej prejemamo neomajno kraljestvo, skazujmo hvaležnost ter služimo po njej Bogu, njemu po volji v svetem spoštovanju in strahu.

²⁹ Zakaj »naš Bog je ogenj, ki uničuje«.