Hebrejcem 10 - Ekumenska izdaja

Sklep: Kristusova daritev je nad Mojzesovimi daritvami Nepopolnost starih daritev

¹ Ker ima namreč postava le senco prihodnjih dobrin, ne pa stvari v lastni podobi, ne more z istimi daritvami, ki se vsako leto neprenehoma darujejo, njih, ki z njimi prihajajo, nikdar privesti do popolnosti.

² Ali bi se sicer ne bile nehale opravljati, ker bi si darovalci, enkrat za vselej očiščeni, ne bili več v svesti nobenih grehov?

³ Toda z njimi se vsako leto obuja spomin na grehe;

⁴ zakaj nemogoče je, da bi kri volov in kozlov odvzemala grehe.

⁵ Zato ob svojem prihodu na svet pravi: »Daritve in žrtve nisi hotel, a telo si mi pripravil;

⁶ žgalne daritve in daritve za greh ti niso bile všeč.

⁷ Tedaj sem rekel: ‚Glej, prihajam – o meni je pisano v knjigi – da izvršim, o Bog, tvojo voljo.‘«

⁸ Poprej je rekel: »Daritev in žrtev, žgalnih daritev in daritev za greh, kakor se po postavi darujejo, nisi hotel in ti niso bile všeč«;

⁹ nato pa je rekel: »Glej, prihajam, da izvršim, o Bog, tvojo voljo.« Prvo odpravlja, da postavi drugo.

¹⁰ Po tej volji smo z daritvijo telesa Jezusa Kristusa posvečeni enkrat za vselej.

Učinkovitost Kristusove daritve

¹¹ In vsak duhovnik dan na dan opravlja službo ter daruje po večkrat iste daritve, ki nikoli ne morejo odvzeti grehov.

¹² On pa je opravil za grehe eno daritev ter za vekomaj sédel na desnico božjo

¹³ in odtlej čaka, da bodo položeni njegovi sovražniki za podnožje njegovih nog.

¹⁴ Zakaj z eno daritvijo je za vedno popolne storil tiste, ki se posvečujejo.

¹⁵ Spričuje pa nam to tudi Sveti Duh; potem namreč, ko je rekel:

¹⁶ »To je zaveza, ki jo bom sklenil z njimi po tistih dneh, govori Gospod: Dal bom svoje postave v njih srca in zapisal jih bom v njih misli,

¹⁷ in njih pregreh ter njih krivic se ne bom več spominjal.«

¹⁸ Kjer pa so te odpuščene, ni več daritve za grehe.

IV. Zvestoba v veri Prehod

¹⁹ Ker imamo torej zaupanje, bratje, da z Jezusovo krvjo stopimo v svetišče

²⁰ po novi in živi poti, ki nam jo je odprl skozi zagrinjalo, to je skozi svoje telo,

²¹ in imamo tudi velikega duhovnika nad božjo hišo:

²² prihajajmo s pravim srcem v polni veri, v srcih očiščeni slabe vesti in na telesu umiti s čisto vodo;

²³ držimo se neomahljivo izpovedi upanja – kajti zvest je on, ki je dal obljubo –

²⁴ glejmo drug na drugega, da se bomo spodbujali k ljubezni in dobrim delom,

²⁵ in ne zapuščajmo svojega zbora, kakor imajo nekateri navado, marveč se spodbujajmo, in to toliko bolj, kolikor bolj vidite, da se bliža dan.

Nevarnost odpada

²⁶ Če namreč potem, ko smo resnico spoznali, radovoljno grešimo, ne ostane za grehe nobena daritev več,

²⁷ ampak strašno pričakovanje sodbe in maščevalni ogenj, ki bo razjedal nasprotnike.

²⁸ Če kdo zavrže Mojzesovo postavo, na pričevanje dveh ali treh prič brez usmiljenja umrje.

²⁹ Koliko večjo kazen, menite, bo zaslužil, kdor tepta božjega Sina in ima kri zaveze, s katero je bil posvečen, za navadno ter sramoti Duha milosti!

³⁰ Zakaj vemo, kdo je rekel: »Moje je maščevanje, jaz bom povrnil«; in zopet: »Gospod bo sodil svoje ljudstvo.«

³¹ Strašno je pasti v roke živega Boga.

Nagibi k vztrajnosti

³² Spominjajte pa se prejšnjih dni, v katerih ste razsvetljeni prestali velik boj v trpljenju:

³³ zdaj v sramoti in stiski postavljeni v zgledovanje, zdaj tovariši tistih, katerim se je tako godilo.

³⁴ Zakaj tudi z ujetniki ste imeli sočutje in prenesli ste z veseljem uplenitev svojega imetja, vedoč, da imate boljšo in neminljivo posest.

³⁵ Ne zavrzite torej zaupanja, ki ga čaka veliko plačilo.

³⁶ Potrpežljivosti vam je namreč treba, da izvršite božjo voljo ter dosežete obljubo.

³⁷ »Zakaj še malo, prav malo in prišel bo, kateri mora priti, in ne bo odlašal.

³⁸ Moj pravični pa bo živel iz vere. Če se pa odtegne, ne bo z njim zadovoljna moja duša.«

³⁹ Mi pa nismo izmed tistih, ki se v svojo pogubo odtegujejo, ampak izmed tistih, ki verujejo, da tako rešijo življenje.