Estera 9 - Ekumenska izdaja

Judovska zmaga

¹ V dvanajstem mesecu, ki je mesec adar, trinajsti dan tega meseca, ko bi se bila imela izvršiti kraljeva beseda in njegov ukaz, tisti dan, ko so se sovražniki Judov nadejali, da jih bodo zmogli, se je obrnilo, da so Judje zmogli svoje črtilce.

² V vseh pokrajinah kralja Asuerja so se Judje zbrali v svojih mestih, da bi stegnili roko zoper tiste, ki so jim skušali hudo storiti. A nihče ni vzdržal pred njimi, ker je strah pred njimi navdal vsa ljudstva.

³ Vsi knezi v pokrajinah, kraljevi namestniki, okrajni načelniki in kraljevi uradniki so podpirali Jude, ker jih je navdal strah pred Mardohejem.

⁴ Zakaj Mardohej je bil mogočen v kraljevi hiši; glas o njem se je razširil po vseh pokrajinah, ker je Mardohej postajal čedalje mogočnejši.

⁵ Judje so torej z mečem pobili vse svoje sovražnike, jih pomorili in uničili ter ravnali s svojimi nasprotniki po svoji volji.

⁶ V prestolnici Suzi so Judje pomorili in uničili petsto mož.

⁷ Tudi Farsandata, Delfona, Esfata,

⁸ Forata, Adalija, Aridata,

⁹ Fermesta, Arisaja, Aridaja in Jezata,

¹⁰ deset sinov Amadatijevega sina Amana, nasprotnika Judov, so umorili. Toda po plenu niso stegnili svojih rok.

¹¹ Tisti dan se je sporočilo kralju število v prestolnici Suzi pomorjenih.

¹² Tedaj je kralj rekel kraljici Esteri: »V prestolnici Suzi so Judje pomorili in uničili petsto mož, tudi deset Amanovih sinov. Kaj so šele v drugih kraljevih pokrajinah naredili! Pa kaj je tvoja prošnja? Uslišala se ti bo. Kaj je še tvoja želja? Spolnila se ti bo.«

¹³ Estera je odgovorila: »Če je kralju všeč, naj se dovoli Judom v Suzi, da smejo tudi jutri delati prav tako ko danes; deset Amanovih sinov pa naj obesijo na vislice.«

¹⁴ Kralj je velel, naj se tako zgodi. V Suzi je bil izdan ukaz, deset Amanovih sinov pa so obesili.

¹⁵ In zbrali so se Judje v Suzi tudi štirinajsti dan meseca adarja in pomorili v Suzi tristo mož. Toda po plenu niso stegnili svojih rok.

V. Praznik žrebov Pomen praznika žrebov

¹⁶ Tudi drugi Judje, ki so prebivali v kraljevih pokrajinah, so se zbrali in branili svoje življenje; pridobili so si mir pred sovražniki in pomorili petinsedemdeset tisoč svojih nasprotnikov. Toda po plenu niso stegnili svojih rok.

¹⁷ To se je zgodilo trinajsti dan meseca adarja; štirinajsti dan so počivali in ga naredili za dan pogostitve in veselja.

¹⁸ Judje v Suzi pa so se zbrali trinajsti in štirinajsti dan meseca ter počivali petnajsti dan in ga naredili za dan pogostitve in veselja.

¹⁹ Zato imajo podeželski Judje, ki prebivajo v mestih brez obzidja, štirinajsti dan meseca adarja za dan veselja in pogostitve in za praznik ter si pošiljajo jedilne deleže drug drugemu.

²⁰ Mardohej je napisal te dogodke ter poslal pisma vsem Judom po vseh pokrajinah kralja Asuerja, bližnjim in daljnim,

²¹ da jim je naročil, naj praznujejo vsako leto štirinajsti in petnajsti dan meseca adarja

²² kot dneva, v katerih so Judje dosegli mir pred svojimi sovražniki, in kot mesec, ki se jim je spremenil iz skrbi v veselje in iz žalosti v praznik. Ta dneva naj obhajajo kot dneva pogostitve in veselja, ko si pošiljajo deleže jedil drug drugemu in delijo ubogim darila.

²³ Judje so sprejeli kot stalno navado, kar so začeli delati in kar jim je Mardohej pisal.

²⁴ Zakaj Amadatijev sin Aman iz Agaga, nasprotnik vseh Judov, je zasnoval naklep zoper Jude, da bi jih uničil, in vrgel pur, to je žreb, da bi jih ugonobil in pokončal.

²⁵ Ko pa je stvar prišla pred kralja, je ta dal pismen ukaz, naj se zlobni naklep, ki ga je zasnoval zoper Jude, obrne na njegovo glavo in naj obesijo na vislice njega in njegove sinove.

²⁶ Zato so imenovali ta dneva purim po besedi pur. Povsem po vsebini tega pisanja in po tem, kar so sami glede tega videli in kar se jim je pripetilo,

²⁷ so Judje določili in sprejeli zase, za svoje potomce in za vse, ki bi se jim pridružili, kot stalno in nespremenljivo navado, da bodo praznovali ta dva dneva vsako leto na predpisani način in v določenem času.

²⁸ Ta dneva naj bi se ohranila v spominu ter se praznovala od roda do roda v vsaki družini, v vsaki pokrajini in v vsakem mestu. Ta dneva žrebov naj bi ne izginila izmed Judov in njun spomin ne nehal pri njihovih potomcih.

²⁹ Abihailova hči kraljica Estera in Jud Mardohej sta pisala z vsem poudarkom, da bi uveljavila ta drugi ukaz o prazniku žrebov.

³⁰ Poslala sta pisma vsem Judom v sto sedemindvajsetih pokrajinah Asuerjevega kraljestva z besedami miru in zvestobe,

³¹ da naj obhajajo ta dneva žrebov ob svojih časih, kakor sta jim določila Jud Mardohej in kraljica Estera in kakor so si določili zase in za svoje potomce predpise o postu in žalovanju.

³² Esterin ukaz je uzakonil te predpise o prazniku žrebov; bil je zapisan v to knjigo.