Djánje 5 - Ekumenska izdaja

Prevara Ananija in Safire

¹ Neki mož pa, po imenu Ananija, z ženo Safiro, je prodal posestvo

² in je z vednostjo svoje žene pridržal nekaj od skupička, nekaj pa je prinesel ter položil k nogam apostolov.

³ Peter je rekel: »Ananija, zakaj je satan prevzel tvoje srce, da si lagal Svetemu Duhu in pridržal nekaj od skupička za zemljišče?

⁴ Ali bi ne bilo, ko bi bilo ostalo, tebi ostalo? In ko se je prodalo, ali ni bilo v tvojih rokah? Zakaj si to dejanje sklenil v svojem srcu? Nisi lagal ljudem, ampak Bogu.«

⁵ Ko je Ananija slišal te besede, se je zgrudil in je izdihnil. In velik strah je navdal vse, ki so o tem slišali.

⁶ Vstali so pa mladeniči, ga zavili, odnesli in položili v grob.

⁷ Pretekle so kake tri ure in vstopila je njegova žena, ki ni vedela, kaj se je bilo zgodilo.

⁸ Peter ji je rekel: »Povej mi, ali sta zemljišče za toliko prodala?« Rekla je: »Da, za toliko!«

⁹ A Peter njej: »Zakaj sta se dogovorila, da skušata Gospodovega Duha? Glej, ti, ki so tvojega moža v grob položili, so že pri vratih in te bodo odnesli.«

¹⁰ Pri tej priči mu je padla pred noge in izdihnila. Ko so mladeniči vstopili, so jo našli mrtvo; odnesli so jo in jo položili v grob poleg njenega moža.

¹¹ In velik strah je navdal vso Cerkev in vse, ki so to slišali.

Število vernikov raste

¹² Po apostolih pa se je godilo mnogo znamenj in čudežev med ljudstvom. In bili so vsi skupaj v Salomonovem stebreniku.

¹³ Izmed drugih si nihče ni upal družiti se z njimi, pač pa so jih ljudje poveličevali.

¹⁴ Bolj in bolj se je večalo število tistih, ki so verovali v Gospoda: množica mož in žená,

¹⁵ tako da so celo na ceste nosili bolnike in jih polagali na postelje in nosila, da bi ob Petrovem prihodu vsaj njegova senca koga izmed njih obsenčila.

¹⁶ Prihajala pa je v Jeruzalem tudi množica iz sosednjih mest z bolniki in takimi, ki so jih mučili nečisti duhovi: in vsi so bili ozdravljeni.

Angel reši apostole iz ječe

¹⁷ Vstal je pa veliki duhovnik in vsi, ki so bili z njim – bila je to ločina saducejev – in so bili polni zavisti;

¹⁸ prijeli so apostole ter jih vrgli v mestno ječo.

¹⁹ Gospodov angel je pa ponoči odprl vrata ječe, jih peljal ven in rekel:

²⁰ »Pojdite, stopíte v tempelj in ljudstvu govoríte vse besede tega življenja!«

²¹ In ko so to slišali, so ob jutranjem svitu stopili v tempelj in učili. Medtem je prišel veliki duhovnik in njegovi privrženci in so sklicali veliki zbor in vse starešine Izraelovih sinov ter poslali v ječo, da bi jih privedli.

Pred velikim zborom

²² Služabniki so prišli, pa jih v ječi niso našli. Vrnili so se in sporočili:

²³ »Ječo smo našli z vso varnostjo zaprto in stražnike pri vratih stoječe: ko smo pa odprli, v njej nismo našli nikogar.«

²⁴ Ko so poveljnik tempeljske straže in veliki duhovniki te besede slišali, so bili zaradi njih v veliki zadregi, kaj bi to bilo.

²⁵ Takoj je prišel nekdo in jim sporočil: »Glejte! Možje, ki ste jih bili vrgli v ječo, stojé v templju in učé ljudstvo.«

²⁶ Tedaj je odšel poveljnik s služabniki in jih pripeljal, a ne s silo; zakaj bali so se ljudstva, da bi jih ne kamnalo.

²⁷ Ko so jih pripeljali, so jih postavili pred zbor in veliki duhovnik jim je rekel:

²⁸ »Ostro smo vam zabičali, da ne učite v tem imenu, in glejte, napolnili ste Jeruzalem s svojim naukom in hočete na nas spraviti kri tega človeka!«

²⁹ Peter in apostoli so pa odgovorili: »Boga je treba bolj poslušati ko ljudi.

³⁰ Bog naših očetov je obudil Jezusa, ki ste ga vi razpeli na les in umorili.

³¹ Njega je Bog povišal na svojo desnico, za Vodnika in Zveličarja, da bi podelil Izraelu spreobrnjenje in odpuščanje grehov.

³² In mi smo za te stvari priče, pa tudi Sveti Duh, ki ga je Bog dal vsem, kateri so mu poslušni.«

Gamalijelov svèt

³³ Ko so pa to slišali, so se razsrdili in se posvetovali, da bi jih umorili.

³⁴ Vstal je pa v zboru neki farizej, z imenom Gamalijel, učitelj postave, ki ga je vse ljudstvo spoštovalo. Ukazal je, naj može za nekaj časa odstranijo,

³⁵ nato jim je govoril: »Izraelci! Dobro premislite, kaj hočete s temi ljudmi storiti.

³⁶ Kajti pred dnevi je vstal Teuda, ki je trdil, da je nekaj, in se mu je pridružilo kakih štiristo mož po številu; toda bil je ubit in vsi, ki so ga poslušali, so se razkropili in so bili uničeni.

³⁷ Za njim je ob času popisovanja vstal Juda iz Galileje in je potegnil ljudstvo za seboj; tudi njega je bilo konec in vsi, kateri so ga poslušali, so se razpršili.

³⁸ Zato vam zdaj pravim: Ne dotikajte se teh ljudi in pustite jih; zakaj če je ta načrt ali to delo človeško, bo razpadlo;

³⁹ če je pa od Boga, jih ne boste mogli uničiti – da bi se kdaj ne izkazalo, da se borite proti Bogu.« In dali so se pregovoriti.

⁴⁰ Poklicali so torej apostole, jih pretepli in jim zabičali, naj v Jezusovem imenu ne govoré; nato so jih izpustili.

⁴¹ Ti so pa izpred velikega zbora odhajali veseli, da so bili vredni za Jezusovo ime trpeti zasramovanje.

⁴² In niso nehali v templju in po hišah vsak dan učiti in oznanjati Kristusa Jezusa.