Daniel 4 - Ekumenska izdaja

Nabuhodonozorjeve sanje

¹ Jaz, Nabuhodonozor, sem živel brezskrbno v svoji hiši in srečno v svoji palači.

² Tedaj sem videl sanje, ki so me prestrašile. Predstave na mojem ležišču in videnja moje glave so me osupila.

³ Zato sem izdal ukaz, naj privedejo predme vse babilonske modrece, da mi oznanijo razlago sanj.

⁴ Prišli so torej vedeževalci, čarovniki, kaldejci in zvezdarji. Povedal sem pred njimi sanje, a njih razlage mi niso dali.

⁵ Nazadnje je stopil predme Danijel, ki mu je ime Baltazar, po imenu mojega boga, in v katerem je duh svetih bogov; pred njim sem povedal sanje:

⁶ »Baltazar, višji pismouk! Vem, da je duh svetih bogov v tebi in da ti nobena skrivnost ni pretežka. Glej, videnja mojih sanj, in povej njih razlago!

⁷ Videnja moje glave na mojem ležišču so bila tale: Glej, drevo je bilo sredi zemlje, njegova višina je bila velika.

⁸ Drevo je rastlo, postalo močno in njegova višina je dosegla nebo; videlo se je do konca vse zemlje.

⁹ Njegovo listje je bilo lepo, njegov sad obilen, na njem je bilo hrane za vse; pod njim so prebivale poljske živali, na njegovih vejah so gnezdile ptice neba, na njem je bilo hrane za vsako živo bitje.

¹⁰ Gledal sem, v videnjih svoje glave, na svojem ležišču: In glej, svet stražnik je stopil z neba.

¹¹ Z močnim glasom je zaklical: ‚Posekajte drevo in odsekajte mu veje! Osmukajte mu listje in raztrosite njegov sad! Živali naj zbežé izpod njega in ptice z njegovih vej!

¹² Toda štor z njegovimi koreninami pustite v zemlji, in sicer v okovih iz železa in brona, v travi polja; rosa neba naj ga moči, in z živalmi polja naj ima svoj delež v travi zemlje.

¹³ Njegovo človeško srce naj se spremeni, naj se mu dá živalsko srce, in sedem dob naj preteče nad njim!

¹⁴ Po sklepu stražarjev je to povelje, in po želji svetih je odredba, da živi spoznajo, da ima Najvišji oblast nad človeškim kraljestvom. Komur hoče, ga da, in postavi nadnje tudi najnižjega izmed ljudi.‘

¹⁵ Te sanje sem videl jaz, kralj Nabuhodonozor. In ti, Baltazar, povej njih razlago! Kajti nihče izmed vseh modrecev mojega kraljestva mi ni mogel oznaniti razlage. Ti pa to moreš, ker je v tebi duh svetih bogov.«

Danijel razloži sanje

¹⁶ Tedaj je bil Danijel, ki mu je bilo ime Baltazar, za trenutek zbegan; njegove misli so ga plašile. Kralj je spregovoril in rekel: »Baltazar, sanje in njih razlaga naj te ne plašijo!« Baltazar je odgovoril in rekel: »Moj gospod, sanje naj veljajo tvojim nasprotnikom, in njih razlaga tvojim sovražnikom!

¹⁷ Drevo, ki si ga videl, ki je rastlo in postalo močno, katerega višina je dosegla nebo, in ki ga je bilo videti do konca vse zemlje,

¹⁸ katerega listje je bilo lepo in katerega sad je bil obilen, na katerem je bila hrana za vse, pod katerim so prebivale poljske živali in na katerega vejah so gnezdile ptice neba,

¹⁹ to si ti, o kralj, ki si rastel in postal močan; tvoja veličina je rastla in dosegala nebo, in tvoja oblast sega do konca zemlje.

²⁰ Da pa je kralj videl, kako je svet stražnik stopil z neba, ki je rekel: ‚Posekajte drevo in ga podrite, toda štor z njegovimi koreninami pustite v zemlji, in sicer v okovih iz železa in brona, v travi polja, rosa neba naj ga moči in z živalmi polja naj bo njegov delež, sedem dob naj preteče nad njim,‘

²¹ za to je razlaga, o kralj, in sklep Najvišjega, ki je bil izrečen nad mojim gospodom, kraljem:

²² ‚Pahnili te bodo iz družbe ljudi in pri živalih polja bo tvoje bivališče. Travo ti bodo dajali jesti kakor govedu in rosa neba te bo močila. Sedem dob bo nad teboj preteklo, dokler ne spoznaš, da ima Najvišji oblast nad človeškim kraljestvom ter ga daje, komur ga hoče.

²³ Ukaz, da se pusti štor s koreninami drevesa, pomeni: Tvoje kraljestvo ti bo zopet zagotovljeno, brž ko spoznaš, da imajo nebesa oblast.

²⁴ Zato, o kralj, naj ti ugaja moj svèt: Zbriši svoje grehe s pravičnostjo, in svoje krivice z usmiljenjem do bednih! In tvoja blaginja bo trajna.‘«

Izpolnitev sanj

²⁵ Vse to se je izpolnilo na kralju Nabuhodonozorju.

²⁶ Dvanajst mesecev pozneje se je sprehajal na strehi kraljeve palače v Babilonu.

²⁷ Kralj je spregovoril in rekel: »Ali ni to veliki Babilon, ki sem si ga sezidal za kraljevo prestolnico, v moči svojega bogastva in v slavo svojega veličastva?«

²⁸ Še je bila beseda v kraljevih ustih, ko je prišel glas z neba: »Tebi, kralj Nabuhodonozor, se naznanja: Kraljestvo ti je vzeto,

²⁹ iz družbe ljudi te pahnejo, pri živalih polja bo tvoje bivališče, travo ti bodo dajali jesti kakor govedu. Sedem dob bo nad teboj preteklo, dokler ne spoznaš, da ima Najvišji oblast nad človeškim kraljestvom ter ga daje, komur ga hoče.«

³⁰ Še isto uro se je beseda izpolnila nad Nabuhodonozorjem. Iz družbe ljudi je bil pahnjen, jedel je travo kakor govedo, rosa neba je močila njegovo telo, dokler niso njegovi lasje zrasli dolgi kakor orlovska krila in njegovi nohti kakor ptičji kremplji.

Nabuhodonozor ozdravljen

³¹ »Ob koncu dni sem jaz, Nabuhodonozor, povzdignil svoje oči k nebu, in moj razum se mi je povrnil. Slavil sem Najvišjega, hvalil in slavil večno Živega, čigar oblast je večna oblast in čigar kraljestvo traja od roda do roda.

³² Vsi prebivalci zemlje veljajo toliko kot nič; kakor hoče, ravna z vojsko neba in s prebivalci zemlje. Nikogar ni, ki bi ga oviral in ga smel vprašati: ‚Kaj delaš?‘

³³ V istem času se mi je povrnil moj razum. K slavi mojega kraljestva se mi je povrnilo moje veličastvo in moj sijaj. Moji svetovalci in moji velikaši so me poiskali, zopet sem bil postavljen v svoje kraljestvo, in še večja oblast mi je bila podeljena.

³⁴ Zdaj jaz, Nabuhodonozor, hvalim, slavim in poveličujem kralja nebes; kajti vsa njegova dela so resnična, njegova pota pravična. Tiste, ki prevzetno živé, more ponižati.«