2 Samuel 1 - Ekumenska izdaja

David zve za Savlovo smrt

¹ Ko se je po Savlovi smrti David vrnil od zmage nad Amalečani in se dva dni mudil v Sikelegu,

² je tretji dan, glej, prišel iz Savlovega tabora mož s pretrganim oblačilom in s prahom na glavi. Ko je prišel k Davidu, je padel na tla in se poklonil.

³ David ga je vprašal: »Od kod prihajaš?« Odgovoril mu je: »Iz Izraelovega tabora sem utekel.«

⁴ David ga je dalje vprašal: »Kaj se je zgodilo? Povej mi!« Rekel je: »Zbežala je vojska iz boja, mnogo ljudi je padlo in pomrlo; tudi Savel in njegov sin Jonatan sta mrtva.«

⁵ Nato je vprašal David mladeniča, ki mu je to sporočil: »Kako veš, da je mrtev Savel in njegov sin Jonatan?«

⁶ Mladenič, ki mu je poročal, je odgovoril: »Po naključju sem prišel na goro Gelboo. Glej, Savel je slonel na svoji sulici, in glej, vozovi in konjeniki so pritiskali za njim.

⁷ Ko se je ozrl in me zagledal, me je poklical. Odgovoril sem: ‚Tukaj sem!‘

⁸ Potem me je vprašal: ‚Kdo si ti?‘ Odvrnil sem mu: ‚Amalečan sem.‘

⁹ Tedaj mi je velel: ‚Stopi k meni in me usmrti; kajti groza me je obšla in duša je še vsa v meni!‘

¹⁰ Tako sem pristopil k njemu in ga usmrtil, ker sem vedel, da po svojem padcu ne more živeti. Potem sem vzel načelek, ki ga je imel na glavi, in zapestnico, ki jo je imel na roki, in jih prinašam tule svojemu gospodu.«

¹¹ Tedaj je David prijel svoja oblačila in jih pretrgal, enako tudi vsi možje, ki so bili pri njem.

¹² In so žalovali, jokali in se postili do večera po Savlu in njegovem sinu Jonatanu, po Gospodovem ljudstvu in po Izraelovi hiši, ker so popadali pod mečem.

¹³ Nato je vprašal David mladeniča, ki mu je poročal: »Od kod si?« Odgovoril je: »Sin sem priseljenca Amalečana.«

¹⁴ David pa mu je rekel: »Kako da se nisi bal stegniti svoje roke in ubiti Gospodovega maziljenca?«

¹⁵ Potem je poklical David nekoga izmed služabnikov in ukazal: »Pristopi, ubij ga!« In udaril ga je, da je umrl.

¹⁶ David pa mu je zaklical: »Tvoja kri nad tvojo glavo! Kajti tvoja usta so pričala zoper tebe, ker si rekel: ‚Usmrtil sem Gospodovega maziljenca.‘«

Davidova žalostinka za Savlom in Jonatanom

¹⁷ David pa je zložil tole žalostinko za Savlom in njegovim sinom Jonatanom.

¹⁸ Velel je, naj učé Judove sinove pesem o loku. Glej, zapisana je v Knjigi pravičnega!

¹⁹ »Najboljša, o Izrael, sta bila pobita na tvojih višinah! Kako sta padla junaka!

²⁰ Ne pravite tega v Getu, ne oznanjujte po ulicah v Askalonu, da se ne razveselé filistejske hčere, da ne zavriskajo neobrezanih hčere.

²¹ Gore Gelboe! Naj ne pade na vas ne rosa ne dež, naj ne bo na vas polja prvin. Kajti tam je bil ščit junakov zavržen. Savlov ščit ni bil z oljem maziljen,

²² ampak s krvjo pobitih, z mastjo junakov. Jonatanov lok se ni umikal, Savlov meč se brez uspeha ni vračal.

²³ Savel in Jonatan, ljubezniva in blaga, nista ločena v življenju, ne v smrti. Hitrejša sta bila ko orli, močnejša ko levi.

²⁴ Hčere izraelske, jokajte za Savlom, ki vas je ljubko s škrlatom oblačil, z zlatim lišpom krasil vam obleko!

²⁵ Kako sta padla junaka sredi v bojnem vrvenju! Jonatan je ubit na tvojih višinah.

²⁶ Žalujem po tebi, Jonatan, brat moj. Ljub si mi bil izredno. Tvoja ljubezen mi je bila čudovita, bolj ko ženska ljubezen.

²⁷ Kako sta padla junaka in je uničeno bojno orožje!«