2 Peter 2 - Ekumenska izdaja

Lažni učitelji

¹ Nastopili pa so med ljudstvom tudi lažni preroki, kakor bodo tudi med vami lažni učitelji, kateri bodo uvajali pogubne ločine; celo Gospoda, ki jih je odkupil, bodo tajili in si nakopavali naglo pogubo.

² Oprijeli se bodo njih razbrzdanosti mnogi, po katerih se bo sramotila pot resnice;

³ in v lakomnosti vas bodo izkoriščali z izmišljenimi besedami; toda njih obsodba že zdavnaj ne počiva in njih poguba ne dremlje.

Nauki iz preteklosti

⁴ Zakaj če Bog grešnim angelom ni prizanesel, temveč jih je pahnil v pekel in izročil breznu teme, da se prihranijo za sodbo;

⁵ če staremu svetu ni prizanesel, ampak je Noeta kot osmega ohranil za glasnika pravice, ko je poslal potop na svet brezbožnežev;

⁶ če je mesti Sodomo in Gomoro obsodil na uničenje z ognjem in tako postavil zgled za tiste, ki bodo brezvestno živeli;

⁷ če je rešil pravičnega Lota, ki je trpel zaradi razuzdanega življenja brezbožnežev,

⁸ pri vsem namreč, kar je pravični videl in slišal, ko je prebival med njimi, so ga dan na dan v pravični duši mučila njih brezbožna dela:

⁹ more Gospod pobožne iz preskušnje reševati, krivične pa hraniti za kazen na sodni dan,

¹⁰ zlasti tiste, ki gredo v grdi poželjivosti za mesenim uživanjem in prezirajo gospostvo. Samoglavi predrzneži sramoté veličastva in se ne tresejo,

Kazen za krivične

¹¹ ko vendar angeli, dasi so po moči in oblasti večji, ne izrekajo nad njimi sramotilne sodbe pred Gospodom.

¹² Ti pa, kakor brezumne živali, po naravi rojene za to, da se ujamejo in pobijejo, ti sramoté, česar ne poznajo, in bodo v svoji izprijenosti tudi končali

¹³ ter prejeli plačilo za krivico. Za veselje jim je nasladnost sredi dneva, so sramotni madeži in pege, razkošno uživajo v svojih prevarah, ko gostujejo z vami.

¹⁴ Oči imajo polne prešuštva in za greh nenasitne; mamijo neutrjene duše in srce imajo navajeno na lakomnost, otroci prekletstva!

¹⁵ Zapustili so pravo pot in zabredli; krenili so na pot Bosorjevega sina Balaama, ki si je zaželel krivično plačilo,

¹⁶ pa je bil posvarjen zaradi svoje nepokornosti: nemo živinče je spregovorilo s človeškim glasom in preprečilo prerokovo nespamet.

¹⁷ Ti so studenci brez vode in po viharju gnani oblaki, ki jih čaka črna tema.

¹⁸ Kajti govoré šopirne besede nečimrnosti in z razuzdanostjo mamijo v meseno poželenje tiste, ki se komaj odmikajo v zmotah živečim;

¹⁹ svobodo jim obetajo, ko so vendar sami sužnji pogube; od kogar je namreč kdo premagan, temu je tudi usužnjen.

²⁰ Kajti če se tisti, ki so bili okuženju sveta utekli po spoznanju Gospoda našega in Zveličarja Jezusa Kristusa, zopet vanj zapletejo in se dajo premagati, je zanje poslednje hujše od prvega.

²¹ Boljše bi namreč bilo zanje, da bi ne bili spoznali poti pravice, kakor da so se po spoznanju spet obrnili od izročene jim svete zapovedi.

²² Zgodilo se jim je, kar pravi resnični pregovor: »Pes, ki se vrne k lastnemu izbljuvku« in »Svinja, ki se je skopala, da se gre valjat v blato.«