2 Kroniška 36 - Ekumenska izdaja

Joahaz

¹ Podeželsko ljudstvo je vzelo Josijevega sina Joahaza in ga postavilo za kralja v Jeruzalemu namesto njegovega očeta.

² Joahaz je imel triindvajset let, ko je postal kralj, in tri mesece je vladal v Jeruzalemu.

³ Egiptovski kralj ga je odstavil v Jeruzalemu, deželi pa naložil globo sto talentov srebra in talent zlata.

Joakim

⁴ Potem je egiptovski kralj postavil njegovega brata Eliakima za kralja nad Judom in Jeruzalemom in njegovo ime spremenil v Joakima. Njegovega brata Joahaza pa je Nekao vzel in ga pripeljal v Egipt.

⁵ Joakim je imel petindvajset let, ko je postal kralj in enajst let je vladal v Jeruzalemu. Delal je, kar je bilo hudo v očeh Gospoda, njegovega Boga.

⁶ Zoper njega je prišel babilonski kralj Nabuhodonozor in ga zvezal z bronastima verigama, da bi ga peljal v Babilon.

⁷ Tudi del opreme iz hiše Gospodove je Nabuhodonozor spravil v Babilon in ga del v svoje svetišče v Babilonu.

⁸ Ostala Joakimova zgodovina, njegove gnusobe, ki jih je delal, in kar se je o njem našlo, glej, to je zapisano v knjigi Izraelovih in Judovih kraljev. Namesto njega je zavladal njegov sin Joahin.

Joahin

⁹ Joahin je imel osem let, ko je postal kralj, in tri mesece in deset dni je vladal v Jeruzalemu. Delal je, kar je bilo hudo v Gospodovih očeh.

¹⁰ Drugo leto ga je dal kralj Nabuhodonozor privesti v Babilon z dragoceno opremo iz hiše Gospodove. Za kralja nad Judom in Jeruzalemom pa je postavil njegovega brata Sedekija.

Sedekija

¹¹ Sedekija je imel enaindvajset let, ko je postal kralj, in enajst let je vladal v Jeruzalemu.

¹² Delal je, kar je bilo hudo v očeh Gospoda, njegovega Boga. Ni se ponižal pred prerokom Jeremijem, ki je govoril iz ust Gospodovih.

¹³ Vrh tega se je izneveril kralju Nabuhodonozorju, ki ga je bil pri Bogu zaprisegel k zvestobi. Otrdil je svoj tilnik in zakrknil svoje srce, da se ni povrnil h Gospodu, Izraelovemu Bogu.

¹⁴ Tudi vsi poglavarji duhovnikov in ljudstvo so kopičili nezvestobo za nezvestobo po vseh gnusobah narodov in oskrunili hišo Gospodovo, ki si jo je dal posvetiti v Jeruzalemu.

¹⁵ Gospod, Bog njih očetov, jim je pravočasno in ponovno pošiljal po svojih poslancih opomine, ker se mu je smililo njegovo ljudstvo in njegovo prebivališče.

¹⁶ Toda zasmehovali so božje poslance, zaničevali njegove opomine in zasramovali njegove preroke, dokler ni jeza Gospodova na ta narod tako vzkipela, da ni bilo več ozdravljenja.

V ujetništvo v Babilon

¹⁷ Tedaj je privedel nadnje kaldejskega kralja, ki je z mečem pomoril v njih svetišču njihove mladeniče. Ni prizanesel ne mladeniču ne devici ne staremu ne sivolasemu; vse mu je dal v roke.

¹⁸ Tudi vso opremo hiše božje, veliko in majhno, zaklade hiše Gospodove ter zaklade kralja in njegovih poglavarjev, vse je spravil v Babilon.

¹⁹ Zažgali so hišo božjo, podrli jeruzalemsko obzidje in vse palače v njem izročili ognju, da so vso dragoceno opremo v njih pokončali.

²⁰ Kar jih je preostalo meču, je odvedel v ujetništvo v Babilon. Bili so sužnji njemu in njegovim sinovom do začetka perzijskega kraljestva,

²¹ da se je spolnila beseda Gospodova, ki jo je izgovoril prerok Jeremija. Dokler dežela ni nadomestila svojih sobot, je imela vso dobo, ko je bila opustošena, sobotni počitek, da se je spolnilo sedemdeset let.

Cirovo dovoljenje za vrnitev

²² V prvem letu perzijskega kralja Cira je Gospod, da bi se spolnila beseda Gospodova, ki jo je izgovoril Jeremija, obudil duha perzijskega kralja Cira, da je razglasil po vsem svojem kraljestvu in tudi pismeno naznanil:

²³ »Tako govori perzijski kralj Cir: Vsa kraljestva na zemlji mi je dal Gospod, Bog nebes, in mi naročil, naj mu sezidam tempelj v Jeruzalemu v Judeji. Kdo je med vami izmed vsega njegovega ljudstva? Gospod, njegov Bog, bodi z njim in naj gre!«