2 Kroniška 30 - Ekumenska izdaja

¹ Ezekija je poslal sle k vsemu Izraelu in Judu ter napisal pisma Efraimu in Manaseju, da bi prišli k hiši Gospodovi v Jeruzalem obhajat pasho Gospodu, Izraelovemu Bogu.

² Kralj, njegovi poglavarji in ves zbor v Jeruzalemu so se odločili, da bi obhajali pasho v drugem mesecu.

³ Niso je namreč mogli obhajati ob svojem času, ker se še ni posvetilo zadosti duhovnikov in se ljudstvo še ni zbralo v Jeruzalemu.

⁴ To se je prav zdelo kralju in vsemu zboru.

⁵ Sklenili so razglasiti po vsem Izraelu od Bersabe do Dana, naj pridejo obhajat pasho Gospodu, Izraelovemu Bogu, v Jeruzalemu. Kajti mnogi je niso obhajali, kakor je bilo predpisano.

⁶ Hitri sli so šli s pismi kralja in njegovih poglavarjev po vsem Izraelu in Judu ter so po kraljevem ukazu oznanili: »Izraelovi sinovi, vrnite se h Gospodu, Bogu Abrahamovemu, Izakovemu in Izraelovemu, da se zopet obrne k vam, ki ste se rešili iz roke asirskih kraljev in ste še ostali!

⁷ Ne bodite kakor vaši očetje in kakor vaši bratje, ki so odpadli od Gospoda, Boga svojih očetov, tako da jih je naredil za predmet groze, kakor sami vidite!

⁸ Zdaj torej ne bodite trdovratni kakor vaši očetje; podajte roko Gospodu in pridite v njegovo svetišče, ki ga je posvetil na veke, ter služite Gospodu, svojemu Bogu, da se odvrne od vas srd njegove jeze!

⁹ Kajti, ako se boste povrnili h Gospodu, bodo vaši bratje in sinovi našli usmiljenje pri tistih, ki so jih odpeljali v sužnost, in se bodo vrnili v to deželo. Kajti milostljiv in usmiljen je Gospod, vaš Bog, in ne bo obrnil svojega obličja od vas, če se povrnete k njemu.«

¹⁰ In hitri sli so hiteli od mesta do mesta po Efraimovi in Manasejevi deželi in tja do Zabulona; toda zasmehovali so jih in zasramovali.

¹¹ Le nekateri možje iz Aserja, Manaseja in Zabulona so se ponižali ter prišli v Jeruzalem.

¹² Tudi v Judu je delovala roka Boga, ki jim je dal, da so se enodušno odzvali pozivu, ki ga je po Gospodovem naročilu dal kralj s poglavarji.

¹³ Zbralo se je torej v Jeruzalemu mnogo ljudstva, da bi obhajali v drugem mesecu praznik opresnikov; bil je zelo velik zbor.

¹⁴ Vzdignili so se in podrli oltarje, ki so bili v Jeruzalemu; prav tako so odpravili vse kadilne oltarje ter jih pometali v Cedronsko dolino.

¹⁵ Štirinajsti dan drugega meseca so zaklali pasho. Duhovniki in leviti so se čutili osramočene, zato so se posvetili in so darovali žgalne daritve v hiši Gospodovi.

¹⁶ Zavzeli so svoje mesto po predpisih, zanje danih v postavi božjega moža Mojzesa. Duhovniki so kropili s krvjo, ki so jim jo podajali leviti.

¹⁷ Ker jih je v zboru bilo veliko, ki se niso bili posvetili, so leviti klali velikonočna jagnjeta za vse, ki niso bili čisti, da so jih posvetili Gospodu.

¹⁸ Velik del ljudstva, mnogi iz Efraima, Manaseja, Isaharja in Zabulona se niso očistili, ampak so jedli velikonočno jagnje proti predpisu. Toda zanje je prosil Ezekija in molil: »Gospod, ki je dobrotljiv, naj odpusti

¹⁹ vsem, ki s pripravljenim srcem iščejo Boga, Gospoda, Boga svojih očetov, čeprav ne s čistostjo, ki se spodobi svetišču.«

²⁰ Gospod je uslišal Ezekija in prizanesel ljudstvu.

²¹ Tako so obhajali Izraelovi sinovi, ki so se znašli v Jeruzalemu, z velikim veseljem sedem dni praznik opresnikov; leviti in duhovniki so peli Gospodu dan na dan na vso moč hvalospeve v čast Gospodu.

²² Ezekija je prijazno govoril z vsemi leviti, ki so pokazali dobro razumevanje za Gospoda. Praznik so dovršili v sedmih dneh: opravljali mirovne daritve in hvalili Gospoda, Boga svojih očetov.

²³ Ves zbor je sklenil praznovati še nadaljnjih sedem dni in praznovali so še sedem dni z veseljem.

²⁴ Kajti Judov kralj Ezekija je podaril zboru tisoč juncev in sedem tisoč ovac, poglavarji pa so podarili zboru tisoč juncev in deset tisoč ovac; tedaj se je veliko duhovnikov posvetilo.

²⁵ Veselil se je ves Judov zbor, duhovniki, leviti in vsa množica tistih, ki so prišli iz Izraela, kakor tudi tujci, ki so prišli iz Izraelove dežele ali bili naseljeni v Judu.

²⁶ V Jeruzalemu je bilo veliko veselje; kajti kaj takega ni bilo v Jeruzalemu od časa Davidovega sina Salomona, Izraelovega kralja.

²⁷ Potem so vstali duhovniki-leviti in ljudstvo blagoslovili. Uslišan je bil njih glas, in njih molitev je prišla do nebes, do njegovega svetega prebivališča.