2 Kroniška 18 - Ekumenska izdaja

¹ Josafat je torej dosegel veliko bogastva in časti; nato je stopil v svaštvo z Ahabom.

² Čez nekaj let je šel k Ahabu v Samarijo. Ahab je zaklal njemu in ljudem, ki so bili z njim, obilo drobnice in volov in ga premotil, da je šel zoper Ramot v Galaadu.

³ Izraelov kralj Ahab je namreč vprašal Judovega kralja Josafata: »Ali pojdeš z menoj zoper Ramot v Galaadu?« Odgovoril mu je: »Kakor ti, tako jaz; moje ljudstvo je tvoje ljudstvo; s teboj bomo v boju.«

⁴ Nato je Josafat rekel Izraelovemu kralju: »Vprašaj vendar prej, kaj poreče Gospod!«

⁵ Izraelov kralj je torej zbral preroke, štiristo mož, in jih vprašal: »Ali naj gremo v boj zoper Ramot v Galaadu, ali naj to opustim?« Odgovorili so: »Pojdi, Bog ga bo kralju dal v roke!«

⁶ A Josafat je dejal: »Ali ni tu nobenega Gospodovega preroka več, da bi ga vprašal?«

⁷ Izraelov kralj je Josafatu odgovoril: »Je še en mož, po katerem moremo vprašati Gospoda. Ali jaz ga sovražim, ker mi ne prerokuje nič dobrega, ampak vse svoje dni hudo; je to Jemlov sin Mihej.« In Josafat je rekel: »Kralj naj ne govori tako.«

⁸ Poklical je tedaj Izraelov kralj dvornika in velel: »Pojdi hitro po Jemlovega sina Miheja!«

⁹ Izraelov kralj in Judov kralj Josafat sta sedela, vsak na svojem prestolu, po kraljevsko oblečena; sedela sta na trgu pri samarijskih vratih; in vsi preroki so pred njima prerokovali.

¹⁰ Kanaanov sin Sedekija pa si je naredil železna rogova in rekel: »Tako govori Gospod: ‚S tema boš Aramce prebodel in popolnoma uničil.‘«

¹¹ In vsi preroki so tako prerokovali: »Pojdi zoper Ramot v Galaadu! Imel boš srečo; Gospod ga bo kralju dal v roke.«

¹² Sel, ki je bil šel klicat Miheja, mu je rekel: »Glej, preroki so soglasno napovedali kralju srečo. Bodi vendar tvoja beseda kakor beseda katerega izmed njih; naznani torej srečo!«

¹³ Mihej je odvrnil: »Kakor resnično živi Gospod, kar mi Bog poreče, to bom govoril.«

¹⁴ Ko je prišel h kralju, ga je kralj vprašal: »Mihej, ali naj gremo v boj zoper Ramot v Galaadu, ali naj to opustim?« Odgovoril je: »Pojdite, imeli boste srečo, dani vam bodo v roke!«

¹⁵ Toda kralj mu je rekel: »Kolikokrat naj te še rotim, da mi poveš samo resnico v Gospodovem imenu?«

¹⁶ Tedaj je odgovoril: »Vidim vsega Izraela razkropljenega po gorah, kakor ovce, ki nimajo pastirja. In Gospod je dejal: ‚Ti nimajo gospoda, vsak naj se v miru vrne na svoj dom.‘«

¹⁷ Izraelov kralj je rekel Josafatu: »Ali ti nisem pravil, da mi ne prerokuje nič dobrega, ampak hudo?«

¹⁸ Oni pa je rekel: »Slišite torej Gospodovo besedo! Videl sem Gospoda sedeti na njegovem prestolu in vso nebeško vojsko stati ob njegovi desnici in levici.

¹⁹ In Gospod je vprašal: ‚Kdo bo premotil Izraelovega kralja Ahaba, da bo šel in padel pri Ramotu v Galaadu?‘ In eden je odgovoril tako, drug je odgovoril drugače.

²⁰ Tedaj je prišel duh, se ustopil pred Gospoda in dejal: ‚Jaz ga bom premotil.‘ Gospod ga je vprašal: ‚S čim?‘

²¹ Odgovoril je: ‚Pojdem in bom lažniv duh v ustih vseh njegovih prerokov.‘ In rekel je: ‚Ti ga premotiš, tebi se tudi to posreči. Pojdi in stori tako!‘

²² Zdaj torej glej, Gospod je dal lažnivega duha v usta vseh teh tvojih prerokov in Gospod je izrekel hudo za tebe.«

²³ Tedaj je pristopil Kanaanov sin Sedekija, udaril Miheja po licu in rekel: »Po katerem potu je Gospodov duh odšel od mene, da govori s teboj?«

²⁴ Mihej je odgovoril: »Glej, videl boš to tisti dan, ko boš begal iz izbe v izbo, da bi se skril.«

²⁵ Nato je Izraelov kralj velel: »Primite Miheja in ga peljite k mestnemu poglavarju Amonu in kraljeviču Joasu

²⁶ ter povejte: ‚Tako ukazuje kralj: Vrzita tegale v ječo in živita ga borno s kruhom in vodo, dokler se čil in zdrav ne vrnem!‘«

²⁷ Mihej je odgovoril: »Če se ti res vrneš čil in zdrav, potem Gospod ni govoril po meni.« In je dodal: »Slišite to, vsa ljudstva!«

²⁸ Izraelov kralj in Judov kralj Josafat sta torej šla proti Ramotu v Galaadu.

²⁹ Izraelov kralj je rekel Josafatu: »Jaz se bom preoblekel in tako pojdem v boj. Ti pa obleci svoja oblačila!« Izraelov kralj se je torej preoblekel in šla sta v boj.

³⁰ Aramski kralj pa je poveljnikom svojih voz zapovedal: »Ne bojujte se zoper kakega majhnega ali velikega, ampak samo zoper Izraelovega kralja!«

³¹ Ko so poveljniki voz zagledali Josafata, so menili: »To je Izraelov kralj.« Obrnili so se proti njemu, da bi ga napadli; Josafat pa je zavpil. Gospod mu je pomagal in Bog jih je odvrnil od njega.

³² Ko so namreč poveljniki vóz opazili, da ni Izraelov kralj, so odstopili od njega.

³³ Neki mož pa je na slepo srečo napel lok in zadel Izraelovega kralja med pasom in oklepom. Tedaj je ukazal vozniku: »Obrni in pelji me z bojišča, ker sem ranjen!«

³⁴ A bitka se je tisti dan vedno bolj razvnemala in kralj je moral na vozu stoječ Aramcem nasproti vzdržati do večera. Ko je sonce zahajalo, je umrl.