2 Kralji 9 - Ekumenska izdaja

Elizejev učenec mazili Jehuja za kralja

¹ Prerok Elizej je poklical enega izmed preroških sinov in mu velel: »Opaši si ledja, vzemi s seboj to posodico z oljem in pojdi v Ramot v Galaadu.

² Ko prideš tja, poglej tam za Jehujem, sinom Josafata, Namsijevega sina! Vstopi, vzdigni ga izmed njegovih tovarišev in pelji v notranjo izbo!

³ Potem vzemi posodico z oljem in ga izlij na njegovo glavo, govoreč: Tako govori Gospod: ‚Mazilim te za kralja Izraelu!‘ Nato odpri duri ter nemudoma zbeži.«

⁴ Mladenič – mladi mož je bil prerok – je torej šel v Ramot v Galaadu.

⁵ Ko je vstopil, glej, so sedeli vojni poveljniki skupaj. Rekel je: »Imam naročilo za tebe, poveljnik.« Jehu je vprašal: »Za katerega izmed nas vseh?« Odgovoril je: »Zate, poveljnik.«

⁶ Ta je vstal in šel v hišo. Oni pa je izlil olje na njegovo glavo in mu rekel: »Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ‚Mazilim te za kralja Gospodovemu ljudstvu, Izraelu.

⁷ Zatri hišo Ahaba, svojega gospoda! Tako se bom nad Jezabelo maščeval za kri svojih služabnikov, prerokov, in za kri vseh Gospodovih služabnikov.

⁸ Vsa Ahabova hiša bo uničena. Iztrebil bom iz Ahabovega rodu vse moške, sužnje in svobodne v Izraelu.

⁹ Storil bom z Ahabovo hišo kakor s hišo Nabatovega sina Jeroboama in kakor s hišo Ahijevega sina Baasa.

¹⁰ Jezabelo bodo snedli psi na jezraelskem polju in nihče je ne bo pokopal.‘« Nato je odprl duri ter zbežal.

¹¹ Ko je Jehu prišel k služabnikom svojega gospoda, so ga vprašali: »Je li dobro? Zakaj je prišel ta blaznik k tebi?« Odgovoril jim je: »Saj poznate moža in njegovo blebetanje.«

¹² Odvrnili so: »Prazen izgovor! Povej nam vendar!« Nato je odgovoril: »Tako in tako mi je rekel: Tako govori Gospod: ‚Mazilim te za kralja Izraelu.‘«

¹³ Tedaj so vsi hitro vzeli svoje plašče, jih položili predenj na gole stopnice, zatrobili na rog in vzklikali: »Jehu je kralj!«

Jehujeva zarota

¹⁴ In Jehu, sin Josafata, Namsijevega sina, se je zarotil zoper Jorama. Joram pa je z vsem Izraelom branil Ramot v Galaadu pred aramskim kraljem Hazaelom.

¹⁵ In kralj Joram se je vrnil, da bi si v Jezraelu ozdravil rane, ki so mu jih Aramci zadali, ko se je bojeval zoper aramskega kralja Hazaela. In Jehu je rekel: »Ako vam je prav, naj nihče ne odide kot ubežnik iz mesta, da bi šel javljat v Jezrael.«

¹⁶ Jehu je stopil na voz in odšel v Jezrael. Tam je namreč ležal Joram in Judov kralj Ohozija je bil prišel k Joramu na obisk.

¹⁷ Čuvaj, ki je stal na stolpu v Jezraelu, je videl, da je prihajalo Jehujevo krdelo in javil: »Vidim neko krdelo.« Joram je velel: »Vzemi konjenika, pošlji jim ga naproti, naj vpraša, je li mir!«

¹⁸ Konjenik mu je jezdil naproti in rekel: »Tako vpraša kralj: ‚Je li mir?‘« Jehu je odgovoril: »Kaj je tebi za mir? Obrni in hodi za menoj!« Čuvaj je javil: »Sel je prišel do njih, pa se ne vrača.«

¹⁹ Poslal je drugega konjenika. Ko je ta prišel k njim, je rekel: »Tako vpraša kralj: ‚Je li mir?‘« Jehu je odgovoril: »Kaj je tebi za mir? Obrni in hodi za menoj!«

²⁰ Čuvaj je javil: »Sel je prišel do njih, pa se ne vrača. Vožnja pa je kakor vožnja Jehuja, Namsijevega sina; vozi namreč kakor blazen.«

²¹ Tedaj je Joram velel: »Naprezi!« Napregli so njegov voz. In Izraelov kralj Joram ter Judov kralj Ohozija sta odrinila vsak na svojem vozu. Peljala sta se nasproti Jehuju in ga srečala na zemljišču Jezraelca Nabota.

²² Ko je Joram zagledal Jehuja, je vprašal: »Je li mir, Jehu?« Odgovoril je: »Kakšen mir, dokler je toliko nečistovanja tvoje matere Jezabele in njenega vražarstva?«

²³ Joram je obrnil, da bi zbežal, Ohoziju pa je zaklical: »Izdajstvo, Ohozija!«

²⁴ Toda Jehu je napel lok in ustrelil Jorama v pleča, da mu je šla puščica skozi srce in se je zgrudil na svojem vozu.

²⁵ Potem je velel svojemu pribočniku Badakerju: »Vzemi in vrzi ga na zemljišče Jezraelca Nabota! Kajti spomni se, kako sva jaz in ti skupaj jezdila za njegovim očetom Ahabom in je Gospod povedal zoper njega ta izrek:

²⁶ ‚Resnično, videl sem včeraj Nabotovo kri in kri njegovih sinov, govori Gospod:, povrnil ti bom na tem zemljišču, govori Gospod!‘ Vzemi in vrzi ga zdaj na zemljišče po Gospodovi besedi!«

²⁷ Ko je Judov kralj Ohozija to videl, je zbežal po poti proti Bethaganu. A Jehu je drvel za njim in velel: »Tudi njega!« Ranili so ga na vozu na višini Gaveru pri Jeblaamu. Vendar je ubežal v Magedo in ondi umrl.

²⁸ Njegovi služabniki so ga pripeljali na vozu v Jeruzalem in ga pokopali pri njegovih očetih v njegovem grobišču v Davidovem mestu.

²⁹ V enajstem letu Ahabovega sina Jorama je zavladal Ohozija nad Judom.

³⁰ Jehu pa je prišel v Jezrael. Ko je Jezabela to slišala, si je olepotičila oči, nališpala glavo ter gledala skoz okno.

³¹ Ko je šel Jehu skozi vrata, je zaklicala: »Ali se je Zambriju dobro godilo, ki je umoril svojega gospoda?«

³² Tedaj je povzdignil oči proti oknu in vprašal: »Kdo je z menoj, kdo?« Dva ali trije dvorniki so pogledali nanj.

³³ Tem je zaklical: »Vrzite jo dol!« In vrgli so jo. Njena kri je oškropila zid in konje, ki so jo poteptali.

³⁴ Potem je vstopil, in ko je jedel in pil, je ukazal: »Poglejte po tej prekleti in jo pokopljite, ker je kraljeva hči.«

³⁵ Šli so torej, da bi jo pokopali, a niso našli od nje drugega kakor lobanjo, noge in roke.

³⁶ Ko so se vrnili in mu to naznanili, je rekel: »To je beseda Gospodova, ki jo je govoril po svojem služabniku Tesbanu Eliju: ‚Na jezraelskem polju bodo psi snedli Jezabelino meso.

³⁷ In Jezabelino truplo bo kakor njivski gnoj na jezraelskem polju, tako da ne bodo mogli reči: To je Jezabela!‘«