2 Kralji 3 - Ekumenska izdaja

Izraelski kralj Joram

¹ Ahabov sin Joram je zavladal nad Izraelom v Samariji v osemnajstem letu Judovega kralja Josafata; vladal je dvanajst let.

² Delal je, kar je bilo hudo v Gospodovih očeh, vendar ne kakor njegov oče in mati; odpravil je namreč Baalove spominske kamne, ki jih je njegov oče naredil.

³ Vendar se je držal grehov Nabatovega sina Jeroboama, v katere je ta zapeljal Izraela, in ni odstopil od njih.

Vojna z Moabci

⁴ Moabski kralj Mesa je redil ovce in Izraelovemu kralju dajal sto tisoč jagnjet in volno od sto tisoč ovnov.

⁵ Ko pa je Ahab umrl, se je moabski kralj izneveril Izraelovemu kralju.

⁶ Kralj Joram je torej šel iz Samarije in preštel vse Izraelce.

⁷ Tudi je dal Judovemu kralju Josafatu sporočiti: »Moabski kralj se mi je izneveril. Ali pojdeš z menoj v boj zoper Moabce?« Odgovoril je: »Pojdem. Kakor ti, tako jaz; moje ljudstvo je tvoje ljudstvo; moji konji so tvoji konji.«

⁸ Dalje je vprašal: »Po kateri poti pojdemo?« Odgovoril je: »Po poti skozi edomsko puščavo.«

⁹ Šel je torej Izraelov kralj z Judovim kraljem in edomskim kraljem. Ko so prehodili pot sedmih dni, ni bilo vode za vojsko in živino, ki je šla z njimi.

¹⁰ Izraelov kralj je rekel: »Ah! Gospod je pozval te tri kralje, da bi jih dal Moabcem v roke.«

¹¹ Josafat pa je vprašal: »Ali ni tu nobenega Gospodovega preroka, da bi po njem vprašali Gospoda?« Eden izmed služabnikov Izraelovega kralja je odgovoril: »Safatov sin Elizej je tu, ki je Eliju vlival vodo na roke.«

¹² Josafat je dejal: »Pri njem je beseda Gospodova.« Šli so torej k njemu Izraelov kralj in Josafat ter edomski kralj.

¹³ Elizej je rekel Izraelovemu kralju: »Kaj imam s teboj? Pojdi k prerokom svojega očeta in k prerokom svoje matere!« Izraelov kralj pa mu je odvrnil: »Ne! Saj je Gospod pozval te tri kralje, da bi jih dal Moabcem v roke.«

¹⁴ Elizej je odgovoril: »Kakor resnično živi Gospod nad vojskami, kateremu služim: Ko bi se ne oziral na Judovega kralja Josafata, bi se ne ozrl nate in te ne pogledal.

¹⁵ Zdaj pa mi pripeljite brenkljača!« Ko je brenkljač prebiral strune, je prišla nadenj roka Gospodova

¹⁶ in je rekel: »Tako govori Gospod: Naredite v tej dolini veliko jam!

¹⁷ Kajti tako govori Gospod: Ne boste čutili vetra, ne videli dežja, vendar se bo ta dolina napolnila z vodo, da boste pili vi in vaše črede in vaša živina.

¹⁸ Ali to je še premalo v Gospodovih očeh. Tudi Moabce bo dal v vaše roke.

¹⁹ Razdejali boste vsa utrjena mesta in vsa izbrana mesta, posekali vse sadno drevje, zasuli vse studence in pokvarili vse dobro polje s kamenjem.«

²⁰ Drugo jutro, ob času, ko se opravlja jedilna daritev, glej, je pritekla voda po edomski poti in pokrajina se je napolnila z vodo.

²¹ Ko je ves Moab slišal, da so prišli kralji, da bi se bojevali zoper nje, so sklicali vse, ki so kakor koli mogli nositi orožje, in se postavili na meji.

²² Ko so zjutraj zgodaj vstali in je sonce vzšlo nad vodami, so Moabci videli vodo nasproti rdečo kakor kri.

²³ Rekli so: To je kri! Gotovo so se spoprijeli kralji in drug drugega pobili. Zdaj na plen, Moabci!

²⁴ Ko so pa prišli k izraelskemu taboru, so se Izraelci dvignili in udarili po Moabcih, tako da so ti zbežali pred njimi. Zasledovali so jih in Moabce vedno huje tolkli.

²⁵ Razdejali so mesta in posuli vse dobro polje, ker je sleherni vrgel nanj kamen. Zasuli so vse studence in posekali vse sadno drevje. Končno je ostal samo še Kirhareset. Tega so obkolili pračarji in ga obstreljevali.

²⁶ Ko je moabski kralj videl, da jim v boju ni kos, je vzel sedemsto z mečem oboroženih mož, da bi se prebil do edomskega kralja, pa jim ni uspelo.

²⁷ Tedaj je vzel svojega prvorojenega sina, ki naj bi za njim kraljeval, ter ga daroval na zidu v žgalno daritev. In Izraela se je polastila velika groza; odšli so od njega in se vrnili domov.