2 Kralji 22 - Ekumenska izdaja

Judovski kralj Josija (640–609)

¹ Josija je imel osem let, ko je postal kralj, in enaintrideset let je vladal v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Idida in je bila Hadajeva hči iz Baskata.

² Delal je, kar je bilo prav v Gospodovih očeh; hodil je po vsej poti svojega očeta Davida in ni krenil ne na desno ne na levo.

Knjigo postave so našli

³ V osemnajstem letu kralja Josija je poslal kralj pisarja Safana, sina Eselija, sina Mesulamovega, v Gospodovo hišo z naročilom:

⁴ »Pojdi k velikemu duhovniku Helkiju! Naj pripravi v Gospodovo hišo prineseni denar, ki so ga nabrali od ljudstva čuvaji na pragu.

⁵ Izroči naj se delovodjem, ki nadzorujejo v Gospodovi hiši. In ti naj ga dajejo delavcem v Gospodovi hiši, ki naj popravijo tempeljske okvare,

⁶ tesarjem, stavbarjem in zidarjem, in da se nakupi les in obdelano kamenje in tako popravi tempelj.

⁷ Vendar naj denarja, ki se jim izroči, ne obračunavajo z njimi, ker delajo na poštenje.«

⁸ Tedaj je veliki duhovnik Helkija rekel pisarju Safanu: »Knjigo postave sem našel v Gospodovi hiši.« In Helkija je dal knjigo Safanu in ta jo je bral.

⁹ Potem je pisar Safan šel h kralju in je kralju sporočil: »Tvoji hlapci so izsuli denar, ki se je našel v templju, in ga izročili delovodjem, ki nadzorujejo v hiši Gospodovi.«

¹⁰ Dalje je pisar Safan naznanil kralju: »Duhovnik Helkija mi je dal knjigo.« In Safan jo je bral pred kraljem.

¹¹ Ko je pa kralj slišal besede knjige postave, je pretrgal svoja oblačila.

¹² Potem je kralj naročil duhovniku Helkiju, Safanovemu sinu Ahikamu, Mihovemu sinu Akoborju, pisarju Safanu in kraljevemu služabniku Asaju:

¹³ »Pojdite, vprašajte Gospoda zame, za ljudstvo in za vsega Juda o besedah te knjige, ki se je našla! Kajti velik je Gospodov srd, ki se je vnel zoper nas, ker naši očetje niso poslušali besed te knjige, da bi delali po vsem, kar je pisano v njej.«

¹⁴ Duhovnik Helkija, Ahikam, Akobor, Safan in Asaja so torej šli k prerokinji Holdi, ženi oblačilničarja Seluma, sinu Tekueta, sinu Araasa, ki je stanovala v Jeruzalemu v drugem okraju, in so jo vprašali.

¹⁵ Odgovorila jim je: »Tako govori Gospod, Izraelov Bog: Povejte možu, ki vas je k meni poslal:

¹⁶ Tako govori Gospod: Glej, spravil bom nesrečo nad ta kraj in nad vse njegove prebivalce, vse, kar je povedano v tej knjigi, ki jo je bral Judov kralj.

¹⁷ Ker so me zapustili in zažigali drugim bogovom kadilo, da bi me dražili k jezi z vsakršnim delom svojih rok, se bo vnel moj srd zoper ta kraj in ne bo ugasnil.

¹⁸ Judovemu kralju, ki vas je poslal, da bi vprašali Gospoda, pa takole recite: Tako govori Gospod, Izraelov Bog, glede besed, ki si jih slišal:

¹⁹ Ker se je tvoje srce omečilo in si se ponižal pred Gospodom, ko si slišal, kar sem govoril zoper ta kraj in zoper njegove prebivalce, da bodo predmet groze in prekletstva, ter si pretrgal svoja oblačila in se jokal pred menoj: sem tudi jaz tebe slišal, govori Gospod.

²⁰ Glej, ko te bom zbral k tvojim očetom, boš v miru položen v grob. Tvoje oči naj ne vidijo vse te nesreče, ki jo bom spravil na ta kraj.« To so sporočili kralju.