2 Kralji 18 - Ekumenska izdaja

VII. Zadnja doba kraljestva Juda Judovski kralj Ezekija (716–687)

¹ V tretjem letu Elovega sina Oseja, Izraelovega kralja, je zavladal Ezekija, sin Judovega kralja Ahaza.

² Petindvajset let je imel, ko je postal kralj, in devetindvajset let je vladal v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Abi in je bila Zaharijeva hči.

³ Delal je, kar je bilo prav v Gospodovih očeh, povsem tako, kakor je delal njegov oče David.

⁴ Odpravil je višine, zdrobil spominske kamne, posekal Ašero in razbil bronasto kačo, ki jo je naredil Mojzes; do tega časa so ji namreč Izraelovi sinovi darovali kadilne daritve. Imenovali so jo Nohestan.

⁵ Zaupal je v Gospoda, Izraelovega Boga. Za njim ni bilo med vsemi Judovimi kralji njemu enakega, pa tudi ne med temi, ki so bili pred njim.

⁶ Držal se je Gospoda in ni odstopil od njega ter je spolnjeval njegove zapovedi, ki jih je Gospod dal Mojzesu.

⁷ Zato je bil Gospod z njim: česar se je lotil, vse se mu je posrečilo. Uprl se je tudi asirskemu kralju in mu ni služil.

⁸ Filistejce je pobijal do Gaze in njenega ozemlja, od stražnega stolpa do utrjenega mesta.

Konec Samarije

⁹ V četrtem letu kralja Ezekija, to je v sedmem letu Elovega sina Oseja, Izraelovega kralja, je prišel asirski kralj Salmanasar nad Samarijo in jo oblegal.

¹⁰ Po treh letih so jo zavzeli. V šestem Ezekijevem letu, to je v devetem letu Izraelovega kralja Oseja, je bila Samarija zavzeta.

¹¹ Asirski kralj je odvedel Izraelce v pregnanstvo v Asirijo; naselil jih je v Hali in ob Haboru, reki v Gozanu, in po medijskih mestih,

¹² ker niso poslušali glasu Gospoda, svojega Boga, in so prelomili njegovo zavezo. Kar je Gospodov služabnik Mojzes zapovedal, nič tega niso poslušali in ne spolnjevali.

Senaherib ogroža Jeruzalem

¹³ V štirinajstem letu kralja Ezekija je prišel asirski kralj Senaherib nad vsa utrjena Judova mesta ter jih zavzel.

¹⁴ Judov kralj Ezekija je tedaj dal asirskemu kralju v Lakis sporočiti: »Grešil sem. Obrni se od mene! Karkoli mi boš naložil, bom nosil.« Asirski kralj je torej naložil Judovemu kralju Ezekiju tristo talentov srebra in trideset talentov zlata.

¹⁵ In Ezekija je izročil vse srebro, ki se je našlo v hiši Gospodovi in v zakladnicah kraljeve palače.

¹⁶ Takrat je Ezekija odluščil od vratnic Gospodovega templja in od podbojev zlate ploščice, ki jih je bil dal Judov kralj Ezekija sam narediti, ter jih je dal asirskemu kralju.

¹⁷ Asirski kralj pa je poslal iz Lakisa Tartana, Rabsarisa in Rabsaka z močno vojsko h kralju Ezekiju v Jeruzalem. Odrinili so in prišli pred Jeruzalem. Ko so tja dospeli, so se ustavili pri vodovodu gornjega ribnika ob cesti k Valjavčevemu polju

¹⁸ in so poklicali kralja. Tedaj so šli k njim načelnik palače Helkijev sin Eliakim, pisar Sobna in letopisec Asafov sin Joah.

¹⁹ Rabsak jim je rekel: »Povejte Ezekiju: Tako govori veliki kralj, asirski kralj: Kakšno je to zaupanje, na katero se opiraš?

²⁰ Misliš, da je govorjenje ustnic že razsodnost in moč za boj? Na koga se torej zanašaš, da si se mi uprl?

²¹ Glej, zanašaš se na ta nalomljeni trstovec, na Egipt, ki se vsakemu, kdor se nanj opre, zadere v roko in jo predere. Tak je egiptovski kralj faraon za vse, ki se nanj zanašajo.

²² Če mi pa porečete: ‚V Gospoda, svojega Boga, zaupamo‘ – ni li to tisti, čigar višine in oltarje je Ezekija odpravil ter Judu in Jeruzalemu ukazal: ‚Pred tem oltarjem v Jeruzalemu molite‘?

²³ Zdaj pa stavi z mojim gospodom, asirskim kraljem! Dam ti dva tisoč konj, če imaš jezdecev, da bi jih mogel posaditi nanje!

²⁴ Kako boš zavrnil le enega izmed najmanjših služabnikov mojega gospoda? A ti se zanašaš na Egipt zaradi voz in konjenikov!

²⁵ Naposled, sem mar brez volje Gospodove prišel nad ta kraj, da ga opustošim? Gospod mi je velel: ‚Pojdi zoper to deželo in jo opustoši!‘«

²⁶ Tedaj so Helkijev sin Eliakim, Sobna in Joah rekli Rabsaku: »Govori, prosim, svojim hlapcem po aramejsko! Saj razumemo. Ne govori z nami po judovsko, ker sliši ljudstvo, ki je na obzidju!«

²⁷ Rabsak jim je odgovoril: »Mar me je moj gospod poslal k tvojemu gospodu in k tebi, da govorim te besede, in ne k možem, ki sedijo na obzidju, da bodo z vami vred jedli svoje blato in pili svoj seč?«

²⁸ Potem se je Rabsak ustopil in po judovsko zaklical z močnim glasom: »Slišite sporočilo velikega kralja, asirskega kralja!

²⁹ Tako govori kralj: Naj vas Ezekija ne vara. Kajti ne bo vas mogel rešiti iz mojih rok.

³⁰ Naj vam Ezekija ne daje zaupanja v Gospoda, govoreč: ‚Gospod nas bo gotovo rešil in to mesto ne bo dano v roke asirskega kralja.‘

³¹ Ne poslušajte Ezekija! Kajti tako govori asirski kralj: Sklenite z menoj mir in prestopite k meni! Potem naj jé vsak izmed vas od svoje trte in od svoje smokve in pije vodo svoje kapnice,

³² dokler ne pridem, da vas vzamem v deželo, ki je enaka vaši deželi, v deželo žita in vina, deželo kruha in vinogradov, deželo oljk in medu, da boste živeli in ne umrli. Ne poslušajte Ezekija, ker vas zapeljuje, govoreč: ‚Gospod nas bo rešil!‘

³³ So mar rešili bogovi narodov vsak svojo deželo iz rok asirskega kralja?

³⁴ Kje so bogovi Emata in Arfada? Kje so bogovi Sefarvaima, Ane in Ave? So mar rešili Samarijo iz mojih rok?

³⁵ Kateri so med vsemi bogovi teh dežel, ki bi bili rešili svojo deželo iz mojih rok, da bi Gospod Jeruzalem rešil iz mojih rok?«

³⁶ Ljudstvo pa je molčalo in mu ni nič odgovorilo. Kajti kraljev ukaz se je glasil: »Ne odgovarjajte mu!«

³⁷ Nato so prišli načelnik palače Helkijev sin Eliakim, pisar Sobna in letopisec Asafov sin Joah k Ezekiju s pretrganimi oblačili ter mu sporočili Rabsakove besede.