2 Kralji 17 - Ekumenska izdaja

Izraelski kralj Osej (732–724)

¹ V dvanajstem letu Judovega kralja Ahaza je zavladal Elov sin Osej nad Izraelom v Samariji za devet let.

² Delal je, kar je bilo hudo v Gospodovih očeh, vendar ne tako kakor Izraelovi kralji, ki so bili pred njim.

³ Zoper njega je prišel asirski kralj Salmanasar. Osej se mu je podvrgel in mu dajal davek.

⁴ Toda asirski kralj je odkril, da Osej snuje zaroto, ker je poslal sle do egiptovskega kralja Sua in ni dal asirskemu kralju davka kakor vsako leto. Zato ga je asirski kralj ujel in vrgel v ječo.

Zavzetje Samarije (721)

⁵ Asirski kralj je šel nad vso deželo, prispel pred Samarijo in jo oblegal tri leta.

⁶ V devetem Osejevem letu pa je asirski kralj vzel Samarijo, odvedel Izraela v pregnanstvo v Asirijo ter jih naselil v Hali in ob Haboru, reki v Gozanu, kakor tudi po medijskih mestih.

Vzroki izraelskega propada

⁷ Izraelovi sinovi so se pregrešili zoper Gospoda, svojega Boga, ki jih je pripeljal iz egiptovske dežele izpod oblasti egiptovskega kralja faraona, ter častili druge bogove.

⁸ Živeli so po običajih narodov, ki jih je Gospod pregnal pred Izraelovimi sinovi, in po običajih, ki so jih uvedli Izraelovi kralji.

⁹ Izraelovi sinovi so zoper Gospoda, svojega Boga, delali, kar ni bilo prav. Narejali so si višine po vseh svojih mestih, od stražnega stolpa do utrjenega mesta.

¹⁰ Postavljali so si spominske kamne in Ašere na vsakem visokem griču in pod vsakim zelenim drevesom,

¹¹ zažigali kadilo tam na vseh višinah kakor narodi, ki jih je Gospod pregnal pred njimi, ter počenjali hude reči, da so dražili Gospoda.

¹² Služili so malikom, o katerih jim je rekel Gospod: »Tega ne delajte!«

¹³ Gospod je svaril Izraela in Juda po vseh svojih prerokih, po vseh vidcih govoreč: »Obrnite se od svojih hudobnih potov in spolnjujte moje zapovedi, moje zakone natančno po postavi, ki sem jo dal vašim očetom, in po tem, kar sem vam sporočil po svojih služabnikih prerokih!«

¹⁴ Pa niso poslušali, ampak so postali trdovratni kakor njih očetje, ki niso zaupali Gospodu, svojemu Bogu.

¹⁵ Zavrgli so njegove zakone in njegovo zavezo, ki jo je bil sklenil z njih očeti, prav tako tudi njegove naredbe, katere jim je zabičal; hodili so za ničnimi maliki, da so sami ničevi postali, in za narodi, ki so bivali okrog njih, čeprav jim je Gospod ukazal, naj ne delajo kakor ti.

¹⁶ Opustili so vse zapovedi Gospoda, svojega Boga, si naredili ulite podobe, dve teleti, napravili Ašere, molili vso nebeško vojsko in služili Baalu.

¹⁷ Svoje sinove in hčere so darovali v ognju, se bavili z vedeževanjem in čaranjem ter se vdajali temu, da so delali, kar je bilo hudo v Gospodovih očeh, in ga tako dražili.

¹⁸ In Gospod se je zelo razsrdil nad Izraelom; zavrgel jih je izpred svojega obličja, da ni ostalo nič razen Judovega rodu samega.

¹⁹ Pa tudi Juda ni spolnjeval zapovedi Gospoda, svojega Boga, ampak so živeli po običajih, ki jih je uvedel Izrael.

²⁰ Zato je Gospod zametaval ves Izraelov zarod, jih poniževal in dajal plenilcem v roke, dokler jih ni zavrgel izpred svojega obličja.

²¹ Ko je Izraela odtrgal od Davidove hiše in so Nabatovega sina Jeroboama postavili za kralja, je Jeroboam odvrnil Izraela od Gospoda in jih zapeljal v velik greh.

²² Izraelovi sinovi so hodili v vseh grehih, ki jih je delal Jeroboam. Niso odstopili od njih,

²³ dokler ni Gospod odpravil Izraela izpred svojega obličja, kakor je govoril po vseh svojih služabnikih prerokih, in Izraela odpeljal iz njegove dežele v Asirijo v pregnanstvo do tega dne.

Začetek Samarijanov

²⁴ Asirski kralj je pripeljal ljudi iz Babilona, iz Kute, Ava, Emata in Sefarvaima ter jih naselil po samarijskih mestih namesto Izraelovih sinov. Posedli so Samarijo in bivali v njenih mestih.

²⁵ V začetku, ko so ondi bivali, niso častili Gospoda. Zato je Gospod poslal nadnje leve, ki so jih uničevali.

²⁶ Tedaj so sporočili asirskemu kralju: »Narodi, ki si jih odpeljal in naselil po samarijskih mestih, ne poznajo postavnega češčenja Boga te dežele. Zato je poslal nadnje leve; in glej, ti jih morijo, ker ne poznajo postavnega češčenja Boga te dežele.«

²⁷ Asirski kralj je ukazal: »Popeljite tja enega izmed duhovnikov, ki ste jih od tam odvedli! Naj gre, se tam naseli in jih uči postavnega češčenja Boga te dežele.«

²⁸ Prišel je torej eden izmed duhovnikov, ki so jih odvedli iz Samarije, se naselil v Betelu in jih učil, kako naj častijo Gospoda.

²⁹ Vendar si je naredil vsak narod svojega boga in ga postavil v svetiščih na višinah, ki so jih napravili Samarijani, vsak narod v mestih, kjer je prebival.

³⁰ Ljudje iz Babilona so si naredili Sokotbenota, ljudje iz Kute so naredili Nergela, ljudje iz Emata so si naredili Asima,

³¹ Hevejci so si naredili Nebahaza in Tartaka, Sefarvaimci pa so sežigali svoje otroke v ognju sefarvaimskima bogovoma Adrameleku in Anameleku.

³² Častili so pa tudi Gospoda in si postavili iz svoje srede duhovnike za višine, ki so opravljali službo v svetiščih na višinah.

³³ Častili so torej Gospoda in obenem služili svojim bogovom po običaju narodov, izmed katerih so bili odpeljani.

³⁴ Do tega dne se ravnajo po svojih prejšnjih običajih. Gospoda ne častijo in se ne ravnajo po njegovih zakonih in naredbah, po postavi in zapovedi, ki jih je Gospod dal sinovom Jakoba, ki ga je imenoval Izraela,

³⁵ in s katerimi je Gospod sklenil zavezo ter jim zapovedal: »Nikar ne častite drugih bogov, ne molite jih, ne služite jim in jim ne darujte,

³⁶ marveč Gospoda, ki vas je z veliko močjo in s stegnjenim laktom izpeljal iz egiptovske dežele, njega častite, njega molite in njemu darujte!

³⁷ Glejte, da boste vedno spolnjevali zakone, naredbe, postavo in zapoved, ki vam jih je zapisal! Nikar ne častite drugih bogov!

³⁸ Zaveze, ki jo je sklenil z vami, nikar ne pozabite in ne častite drugih bogov,

³⁹ ampak Gospoda, svojega Boga, častite! In rešil vas bo iz rok vseh vaših sovražnikov.«

⁴⁰ Pa niso poslušali, temveč so se ravnali po svojih prejšnjih običajih.

⁴¹ Ti narodi so torej častili Gospoda in obenem služili svojim malikom. Tudi njih otroci in njih otrok otroci delajo do tega dne tako, kakor so delali njih očetje.