2 Kralji 11 - Ekumenska izdaja

Judovska kraljica Atalija (841–835)

¹ Ko je Ohozijeva mati Atalija videla, da je njen sin mrtev, je sklenila uničiti ves kraljevi zarod.

² Toda Josaba, hči kralja Jorama in Ohozijeva sestra, je vzela Ohozijevega sina Joasa, ga skrivaj odstranila izmed kraljevih sinov, ko so jih morili, ter ga spravila z njegovo dojiljo vred v spalnico. Tako so ga skrili pred Atalijo, da ni bil umorjen.

³ Ostal je pri njej šest let skrit v Gospodovi hiši. Atalija pa je kraljevala nad deželo.

⁴ V sedmem letu pa je dal Jojada poklicati stotnike Karejcev in stražarjev. Popeljal jih je k sebi v Gospodovo hišo, sklenil z njimi zavezo, jih zaprisegel v Gospodovi hiši ter jim pokazal kraljevega sina.

⁵ Potem jim je naročil: »Tole storite: Tretjina izmed vas, ki odhaja v soboto in prevzema stražo pri kraljevi palači –

⁶ tretjina pri Surskih vratih in tretjina pri vratih zadaj za stražarji, da stražite pri palači Mesi –

⁷ dalje oba druga oddelka izmed vas, sploh vsi, ki prihajajo v soboto in stražijo pri Gospodovi hiši pri kralju;

⁸ vi vsi se zberite okoli kralja, vsak z orožjem v roki! Kdor se vrine v vrste, bodi umorjen! Tako bodite pri kralju, ko bo odhajal in prihajal!«

⁹ Stotniki so storili povsem tako, kakor je duhovnik Jojada naročil. Vsak je vzel svoje može, tiste, ki so v soboto prihajali, in tiste, ki so v soboto odhajali, in prišel k duhovniku Jojadu.

¹⁰ Duhovnik je dal stotnikom sulice in ščite kralja Davida, ki so bili v Gospodovi hiši.

¹¹ Ko so se stražarji, vsak z orožjem v roki, postavili od južne strani templja do severne strani med oltar in tempelj okoli kralja,

¹² je pripeljal kraljevega sina in mu nadel načelek in zapestnice. Tako so ga napravili za kralja, ga mazilili, nato z rokami ploskali in vzklikali: »Živel kralj!«

¹³ Ko je Atalija slišala vzklikanje stražarjev in ljudstva, je prišla k ljudstvu v Gospodovo hišo.

¹⁴ Pogledala je in glej, na stojišču je stal kralj, kakor je bil običaj, in pri kralju stotniki in trobentači, in vse ljudstvo dežele se je veselilo in trobilo na trombe. Tedaj je Atalija pretrgala svoja oblačila in zavpila: »Zarota, zarota!«

¹⁵ Duhovnik Jojada pa je stotnikom, vojnim poveljnikom zapovedal: »Odpeljite jo med vrstami iz templja! Kdor se ji pridruži, naj bo z mečem ubit!« Duhovnik je namreč naročil, naj ne bo ubita v Gospodovi hiši.

¹⁶ Napravili so ji prostor in ko je prišla po poti Konjskega vhoda v kraljevo palačo, je bila ondi umorjena.

¹⁷ Nato je Jojada sklenil zavezo med Gospodom in kraljem in ljudstvom, da bodo Gospodovo ljudstvo, prav tako tudi med kraljem in ljudstvom.

¹⁸ In vse ljudstvo dežele je šlo v Baalov tempelj in ga razdejalo. Njegove oltarje in podobe so popolnoma zdrobili, Baalovega duhovnika Matana pa umorili pred oltarji. Nato je duhovnik postavil straže pri hiši Gospodovi

¹⁹ in vzel stotnike, Karejce in stražarje ter vse ljudstvo dežele. In privedli so kralja iz Gospodove hiše ter prišli skozi Vrata stražarjev v kraljevo palačo. Sédel je na kraljevi prestol,

²⁰ vse ljudstvo dežele pa se je veselilo in mesto je ostalo mirno. Atalijo pa so v kraljevi palači umorili z mečem.