2 Korinčanom 12 - Ekumenska izdaja

¹ Hvaliti se je treba. Ne koristi sicer nič, prišel bom pa do prikazni in razodetij Gospodovih.

² Vem za človeka v Kristusu, ki je bil pred štirinajstimi leti – ali v telesu, ne vem, ali zunaj telesa, ne vem, Bog vé – zamaknjen v tretje nebo.

³ In vem, da je bil tisti človek – ali v telesu, ali zunaj telesa, ne vem, Bog vé –

⁴ zamaknjen v raj in je slišal skrivnostne besede, o katerih človeku ni dovoljeno govoriti.

⁵ S tem se bom hvalil, s seboj pa se ne bom hvalil, razen s slabostmi.

⁶ Zakaj ko bi se tudi hotel pohvaliti, bi ne bil nespameten, ker bi govoril resnico; toda zdržujem se, da bi ne mislil kdo o meni več, kakor kar na meni vidi ali od mene sliši;

⁷ in da bi se zaradi velikih razodetij ne prevzel, mi je bil dan trn v meso, angel satanov, da me bije.

⁸ Zaradi njega sem trikrat prosil Gospoda, da bi od mene odstopil;

⁹ ali rekel mi je: »Dovolj ti je moja milost, zakaj moč se v slabosti spopolnjuje.« Z veseljem se bom torej rajši hvalil s svojimi slabostmi, da bi prišla name moč Kristusova.

¹⁰ Zato so mi všeč slabosti, zasramovanje, potrebe, preganjanje in stiske za Kristusa; kadar sem namreč slaboten, takrat sem močan.

¹¹ Postal sem nespameten, vi ste me prisilili. Zakaj vi bi me bili morali priporočati; saj nisem v ničemer zaostal za »nadapostoli«, čeprav nisem nič.

¹² Znamenja apostolstva so se med vami izvršila z vsakršnim potrpljenjem, z znamenji in čudeži in močmi.

¹³ Kajti v čem ste bili na slabšem kakor druge cerkve, razen v tem, da vam jaz sam nisem bil nadležen? Odpustite mi to krivico.

¹⁴ Glejte, zdaj sem v tretje pripravljen k vam priti in ne bom vas nadlegoval; kajti ne iščem, kar je vašega, ampak vas. Niso namreč otroci dolžni za starše nabirati zaklade, temveč starši za otroke.

¹⁵ Jaz pa bom prav rad vse žrtvoval, tudi sebe popolnoma žrtvoval za vaše duše, četudi bi me vi tem manj ljubili, čim bolj vas ljubim.

¹⁶ Pa bodi. Jaz vam nisem postal v nadlego, ali »ker sem prekanjen, sem vas ujel v zvijačo«.

¹⁷ Sem vas mar ukanil po kom od tistih, ki sem jih k vam poslal?

¹⁸ Naprosil sem bil Tita in z njim poslal brata. Ali vas je mar Tit ukanil? Ali nisva hodila v istem duhu? Ali ne po istih stopinjah?

Apostolova bojazen in skrb

¹⁹ Že mislite, da se pred vami zagovarjamo. Pred Bogom v Kristusu govorimo, vse pa, preljubi, v vašo spodbudo.

²⁰ Zakaj bojim se, da bi vas, ko pridem, ne našel, kakršnih si želim, in da bi vi mene našli, kakršnega si ne želite; da bi ne bilo pričkanja, zavisti, razdraženosti, prepirljivosti, opravljanja, podpihovanja, napihovanja, upornosti;

²¹ da bi me, ko zopet pridem, pred vami Bog ne ponižal in bi moral obžalovati mnoge, ki so poprej grešili, pa se za nečistost in nesramnost in razuzdanost, ki so jo počeli, niso spokorili.