2 Korinčanom 1 - Ekumenska izdaja

Uvod Naslov in pozdrav. Zahvala

¹ Pavel, apostol Jezusa Kristusa po božji volji, in brat Timotej božji cerkvi, ki je v Korintu, z vsemi svetimi, ki so po vsej Ahaji.

² Milost vam in mir od Boga, našega Očeta, in Gospoda Jezusa Kristusa.

³ Hvaljen Bog in Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, Oče usmiljenja in Bog vse tolažbe,

⁴ ki nas tolaži v vsaki naši nadlogi, da moremo tudi mi tolažiti nje, ki so v kateri koli nadlogi, s tolažbo, s katero nas same Bog tolaži.

⁵ Zakaj kakor je trpljenje Kristusovo v nas obilno, tako je po Kristusu obilna tudi naša tolažba.

⁶ Pa bodisi da smo stiskani, smo v vašo tolažbo in rešitev; bodisi da smo tolaženi, smo v vašo tolažbo, ki stori, da potrpežljivo nosite iste nadloge, ki jih tudi mi trpimo.

⁷ In naše upanje za vas je trdno, ker vemo, da ste deležni tudi tolažbe, kakor ste deležni trpljenja.

⁸ Nočemo namreč, da bi vi, bratje, ne vedeli o stiski, ki nas je zadela v Aziji: da smo bili neizmerno, čez moči, stiskani, tako da smo bili že obupali celo nad življenjem.

⁹ Toda sami sebi smo že izrekli smrtno obsodbo; tako naj bi ne zaupali v same sebe, ampak v Boga, ki mrtve obuja.

¹⁰ On nas je iz tolikšne smrtne nevarnosti rešil in nas rešuje; in vanj upamo, da nas bo tudi v prihodnje reševal,

¹¹ ker tudi vi sodelujete z molitvijo za nas, da se bodo za milost, podeljeno nam na priprošnjo mnogih, mnogi zahvaljevali za nas.

I. Pavel zagovarja svoje ravnanje Sprememba načrta potovanj

¹² Zakaj to je naša hvala: pričevanje naše vesti, da smo v preprostosti in iskrenosti pred Bogom, ne v meseni modrosti, ampak v božji milosti živeli na svetu, prav posebno pri vas.

¹³ Drugega vam namreč ne pišemo, kakor kar berete ali tudi spoznavate; a upam, da boste do konca spoznali,

¹⁴ kakor ste nas nekoliko že spoznali, da smo mi vaša hvala, kakor tudi vi naša ob dnevu našega Gospoda Jezusa.

¹⁵ In v tem zaupanju sem hotel prej priti k vam, da bi bili vi vdrugič milost prejeli,

¹⁶ in od vas iti v Makedonijo in iz Makedonije spet priti k vam, in bi me bili vi spremili v Judejo.

¹⁷ Če sem torej to hotel, ali sem morda lahkomiselno ravnal? Ali mar to, kar nameravam, nameravam po mesu, tako da je pri meni »dà, dà« tudi »ne, ne«?

¹⁸ A Bog je zvest; naš govor do vas ni »dà« in »ne.«

¹⁹ Kajti božji Sin Jezus Kristus, ki smo ga med vami oznanili jaz in Silvan in Timotej, ni postal »dà« in »ne«, marveč v njem je »dà«.

²⁰ Kolikor je namreč božjih obljub, so v njem »dà«; zato je tudi po njem »amen«, Bogu v slavo po nas.

²¹ Kateri pa nas in vas potrjuje za Kristusa in nas je mazilil, je Bog,

²² ki nam je tudi pečat vtisnil in dal v naša srca zastavo Duha.

²³ Jaz pa na svojo dušo kličem Boga za pričo, da zato nisem več prišel v Korint, ker sem vam prizanašal;

²⁴ ne, kakor da gospodujemo nad vašo vero, marveč smo sodelavci pri vašem veselju; kajti v veri ste trdni.