1 Samuel 24 - Ekumenska izdaja

David prizanese Savlu na višinah pri Engadiju

¹ Od ondod je odšel David in bival na gorskih višinah pri Engadiju.

² Ko je Savel nehal preganjati Filistejce in se vrnil, so mu sporočili: »Glej, David je v Engadijski puščavi!«

³ Tedaj je Savel vzel tri tisoč mož, izbranih iz vsega Izraela, ter šel iskat Davida in njegove može vzhodno od Skal divjih koz.

⁴ Prišel je k ovčjim stajam ob potu. Tam je bila votlina, v katero je vstopil Savel, da bi opravil svojo potrebo. David in njegovi možje pa so se mudili zadaj v votlini.

⁵ Davidovi možje so mu rekli: »Glej, to je dan, o katerem ti je Gospod govoril: ‚Glej, dal ti bom tvojega sovražnika v roke, da mu storiš, kakor ti bo všeč.‘« David je vstal in na skrivnem odrezal konec Savlovega plašča.

⁶ Nato pa je Davida vest pekla, ker je odrezal konec Savlovega plašča.

⁷ Rekel je svojim možem: »Gospod me obvaruj, da bi storil kaj takega svojemu gospodu, maziljencu Gospodovemu, ter stegnil roko zoper njega! Saj je maziljenec Gospodov.«

⁸ In David je pregovoril svoje može ter jim ni dopustil, da bi se vzdignili zoper Savla. Savel pa je vstal iz votline in šel svojo pot.

⁹ Potem se je David vzdignil, šel iz votline in klical za Savlom: »Moj gospod in kralj!« Ko se je Savel ozrl, se je David pripognil z obrazom do tal in se mu poklonil.

¹⁰ Potem je David rekel Savlu: »Zakaj poslušaš govorice ljudi, ki pravijo: ‚Glej, David išče tvojo pogubo?‘

¹¹ Glej, ta dan si videl z lastnimi očmi, da te mi je Gospod danes v votlini dal v roke. Rekli so, naj te umorim. Pa sem ti prizanesel in dejal: ‚Ne bom stegnil roke zoper svojega gospoda, ker je maziljenec Gospodov.‘

¹² Glej vendar, oče, glej konec svojega plašča v moji roki! Iz tega, da sem odrezal konec tvojega plašča, pa te nisem umoril, spoznaj in uvidi, da ne mislim na hudobijo in izdajstvo in da se nisem pregrešil zoper tebe, dasi mi strežeš po življenju!

¹³ Gospod naj sodi med menoj in teboj, Gospod naj se zaradi mene maščuje nad tabo, a moja roka se te ne bo lotila.

¹⁴ Kakor pravi star pregovor: ‚Od hudobnežev prihaja hudobija‘; a moja roka se te ne bo lotila.

¹⁵ Za kom se je gnal Izraelov kralj? Koga preganjaš? Mrtvega psa, navadno bolho.

¹⁶ Gospod naj bo torej sodnik in naj razsodi med menoj in teboj; naj pregleda in razsodi mojo pravdo ter me reši iz tvojih rok!«

¹⁷ Ko je David nehal govoriti Savlu te besede, je Savel rekel: »Ali je to tvoj glas, moj sin David?« In Savel se je začel na glas jokati.

¹⁸ Rekel je Davidu: »Pravičnejši si od mene; kajti ti si mi skazoval dobro, jaz pa sem ti vračal hudo.

¹⁹ Danes si mi pokazal, kaj si mi dobrega storil, ko me nisi umoril, dasi me je Gospod predal v tvoje roke.

²⁰ Če kdo zaloti svojega sovražnika, ali ga pusti mirno oditi? Gospod ti povrni dobroto, ki si mi jo danes skazal.

²¹ Zdaj, glej, vem, da boš gotovo kralj in da bo stalno v tvoji roki Izraelovo kraljestvo.

²² Zdaj mi torej prisezi pri Gospodu, da ne boš zatrl mojega zaroda za menoj in ne iztrebil mojega imena iz hiše mojega očeta.«

²³ David je prisegel Savlu. Potem je odšel Savel domov. David in njegovi možje pa so šli na gorsko višino.