1 Samuel 19 - Ekumenska izdaja

Jonatan se zavzema za Davida

¹ Savel je govoril svojemu sinu Jonatanu in vsem svojim služabnikom, da bo dal ubiti Davida. Savlov sin Jonatan pa je bil Davidu zelo naklonjen.

² Jonatan je Davidu sporočil: »Moj oče Savel ti streže po življenju. Zato, prosim, se varuj jutri! Umakni se na skrivno mesto in se skrij!

³ Jaz pa pojdem in bom stal zraven svojega očeta na polju, kjer boš ti, in bom govoril o tebi s svojim očetom. Kar bom zvedel, ti bom naznanil.«

⁴ Jonatan pa je o Davidu govoril svojemu očetu Savlu dobro. Rekel mu je: »Naj se kralj ne pregreši zoper svojega služabnika Davida! Kajti ni se pregrešil zoper tebe in njegovo delo je bilo zate zelo koristno.

⁵ Svoje življenje je postavil v nevarnost ter ubil Filistejca in Gospod je naklonil veliko zmago vsemu Izraelu. Videl si to in se veselil. Zakaj bi se torej pregrešil nad nedolžno krvjo, da bi brez vzroka ubil Davida?«

⁶ Savel je poslušal Jonatanov glas. In Savel je prisegel: »Kakor resnično Gospod živi, naj ne bo umorjen!«

⁷ Tedaj je Jonatan poklical Davida in mu je vse to povedal. Potem je Jonatan pripeljal Davida k Savlu in bil je pri njem kakor poprej.

David v nevarnosti pred Savlom

⁸ Ko se je zopet vnela vojska, je David šel in se bojeval zoper Filistejce. Pobil jih je in tako hudo potolkel, da so zbežali pred njim.

⁹ Prišel je pa zli duh od Gospoda nad Savla. Sedel je v svoji palači in držal sulico v roki, medtem ko je David z roko brenkal.

¹⁰ Tedaj je Savel hotel Davida s sulico pribosti k steni. Pa se je umaknil Savlu, ki je zapičil sulico v steno. David pa je zbežal in utekel. Tisto noč

¹¹ je Savel poslal sle k Davidovi hiši, da bi ga stražili in zjutraj umorili. To je Davidu naznanila njegova žena Mihola in rekla: »Ako še to noč ne rešiš svojega življenja, boš jutri umrl.«

¹² In Mihola je spustila Davida skoz okno. Tako je odšel, pobegnil in se rešil.

¹³ Mihola pa je vzela domačega malika, ga položila v posteljo, mu dejala okoli glave kosmato kozjo kožo in ga pokrila z odejo.

¹⁴ Ko je Savel poslal sle, da bi prijeli Davida, je rekla: »Bolan je.«

¹⁵ Savel je poslal sle nazaj, da bi pogledali Davida, in jim naročil: »Prinesite ga v postelji k meni, da ga ubijem!«

¹⁶ Ko so prišli sli, glej, je bil domači malik v postelji in kosmata kozja koža okoli njegove glave.

¹⁷ Tedaj je Savel rekel Miholi: »Zakaj si me tako prekanila in pustila mojega sovražnika, da je utekel?« Mihola je odgovorila Savlu: »Rekel mi je: ‚Pusti me, sicer te ubijem!‘«

¹⁸ Ko je David zbežal in se rešil, je prišel k Samuelu v Ramato in mu povedal vse, kar mu je Savel storil. Potem je šel s Samuelom in sta bivala v preroški hiši.

¹⁹ Savlu pa so sporočili: »Glej, David je v preroški hiši v Ramati!«

²⁰ Tedaj je Savel poslal sle, da bi prijeli Davida. Ko pa so videli zbor prerokov, kako so bili zamaknjeni, in Samuela, ki jim je predsedoval, je prišel nad Savlove sle duh božji, da so se tudi zamaknili.

²¹ Ko so Savlu to naznanili, je poslal druge sle. Pa tudi ti so se zamaknili. Savel pa je v tretje poslal sle, a tudi ti so se zamaknili.

²² Nato je šel sam v Ramato, in ko je prišel k velikemu vodnjaku pri Sohu, je vprašal: »Kje sta Samuel in David?« Odgovorili so: »Glej, v preroški hiši v Ramati.«

²³ Šel je torej od tam k preroški hiši v Ramati. A tudi nanj je prišel duh božji, da je hodil v zamaknjenosti, dokler ni prišel k preroški hiši v Ramati.

²⁴ Tedaj je tudi sam slekel svoje vrhnje oblačilo in tudi sam bil zamaknjen vpričo Samuela. Brez vrhnjega oblačila je ležal ves tisti dan in vso noč. Zato pravijo: »Ali je tudi Savel med preroki?«