1 Kralji 22 - Ekumenska izdaja

Novi boji z Aramci

¹ Tri leta je bil mir in ni bilo vojske med Aramom in Izraelom.

² V tretjem letu pa je prišel Judov kralj Josafat k Izraelovemu kralju.

³ Izraelov kralj je rekel svojim služabnikom: »Ali veste, da je Ramot v Galaadu naš? In mi ničesar ne storimo, da bi ga iztrgali iz rok aramskega kralja.«

⁴ Vprašal je Josafata: »Ali pojdeš z menoj v boj zoper Ramot v Galaadu?« Josafat je odgovoril Izraelovemu kralju: »Kakor ti, tako jaz; moje ljudstvo je tvoje ljudstvo; moji konji so tvoji konji.«

⁵ Nato je Josafat rekel Izraelovemu kralju: »Vprašaj vendar prej, kaj poreče Gospod!«

⁶ Izraelov kralj je torej zbral preroke, okrog štiristo mož, in jih vprašal: »Ali naj grem v boj zoper Ramot v Galaadu, ali naj to opustim?« Odgovorili so: »Pojdi, Gospod ga bo kralju dal v roke!«

⁷ A Josafat je dejal: »Ali ni tu nobenega Gospodovega preroka več, da bi ga vprašali?«

⁸ Izraelov kralj je Josafatu odgovoril: »Je še en mož, po katerem moremo vprašati Gospoda. Ali jaz ga sovražim, ker mi ne prerokuje nič dobrega, ampak hudo; to je Jemlov sin Mihej.« In Josafat je rekel: »Kralj naj ne govori tako.«

⁹ Poklical je tedaj Izraelov kralj dvornika in velel: »Pojdi hitro po Jemlovega sina Miheja!«

¹⁰ Izraelov kralj in Judov kralj Josafat sta sedela, vsak na svojem prestolu, po kraljevsko oblečena, na trgu pri samarijskih vratih; in vsi preroki so pred njima prerokovali.

¹¹ Kanaanov sin Sedekija pa si je naredil železna rogova in rekel: »Tako govori Gospod: ‚S tema boš Aramce prebodel in popolnoma uničil.‘«

¹² In vsi preroki so tako prerokovali: »Pojdi zoper Ramot v Galaadu! Imel boš srečo; Gospod ga bo kralju dal v roke.«

¹³ Sel, ki je bil šel klicat Miheja, mu je rekel: »Glej, preroki so soglasno napovedali kralju srečo. Bodi vendar tvoja beseda kakor beseda katerega izmed njih; naznani torej srečo!«

¹⁴ Mihej je odvrnil: »Kakor resnično živi Gospod, kar mi Gospod poreče, to bom govoril.«

¹⁵ Ko je prišel h kralju, ga je kralj vprašal: »Mihej, ali naj gremo v boj zoper Ramot v Galaadu, ali naj to opustimo?« Odgovoril mu je: »Pojdi! Imel boš srečo; Gospod ga bo kralju dal v roke.«

¹⁶ Toda kralj mu je rekel: »Kolikokrat naj te še rotim, da mi poveš samo resnico v Gospodovemu imenu?«

¹⁷ Tedaj je odgovoril: »Vidim, da je ves Izrael razkropljen po gorah kakor ovce, ki nimajo pastirja. In Gospod je dejal: ‚Ti nimajo gospoda, vsak naj se v miru vrne na svoj dom.‘«

¹⁸ Izraelov kralj je rekel Josafatu: »Ali ti nisem pravil, da mi ne prerokuje nič dobrega, ampak hudo?«

¹⁹ Oni pa je nadaljeval: »Poslušaj torej Gospodovo besedo! Videl sem Gospoda sedeti na njegovem prestolu in vso nebeško vojsko pri njem stati ob njegovi desnici in levici.

²⁰ In Gospod je vprašal: ‚Kdo bo premotil Ahaba, da bo šel in padel pri Ramotu v Galaadu?‘ In eden je odgovoril tako, drugi je odgovoril drugače.

²¹ Tedaj je prišel duh, se ustopil pred Gospoda in dejal: ‚Jaz ga bom premotil.‘ Gospod ga je vprašal: ‚S čim?‘

²² Odgovoril je: ‚Pojdem in bom lažniv duh v ustih vseh njegovih prerokov.‘ In rekel je: ‚Ti ga boš premotil, saj ti ga boš mogel. Pojdi in stori tako!‘

²³ Zdaj torej glej, Gospod je dal lažnivega duha v usta vseh teh tvojih prerokov in Gospod je izrekel hudo za tebe.«

²⁴ Tedaj je pristopil Kanaanov sin Sedekija, udaril Miheja po licu in rekel: »Kako je Gospodov duh odšel od mene, da govori s teboj?«

²⁵ Mihej je odgovoril: »Glej, videl boš to tisti dan, ko boš begal iz izbe v izbo, da bi se skril.«

²⁶ Nato je Izraelov kralj velel: »Primi Miheja in ga pelji k mestnemu poglavarju Amonu in kraljeviču Joasu

²⁷ ter povej: ‚Tako ukazuje kralj: Vrzita tegale v ječo in živita ga borno s kruhom in vodo, dokler se čil in zdrav ne vrnem!‘«

²⁸ Mihej je odgovoril: »Če se ti res vrneš čil in zdrav, potem Gospod ni govoril po meni.« In je dodal: »Slišite to, vsa ljudstva!«

²⁹ Izraelov kralj in Judov kralj Josafat sta torej šla proti Ramotu v Galaadu.

³⁰ Izraelov kralj je rekel Josafatu: »Jaz se bom preoblekel in tako pojdem v boj. Ti pa obleci svoja oblačila!« Izraelov kralj se je torej preoblekel in šel v boj.

³¹ Aramski kralj pa je dvaintridesetim poveljnikom svojih voz zapovedal: »Ne bojujte se zoper kakega majhnega ali velikega, ampak samo zoper Izraelovega kralja!«

³² Ko so poveljniki voz zagledali Josafata, so menili: »To je gotovo Izraelov kralj.« Obrnili so se proti njemu, da bi ga napadli; Josafat pa je zavpil.

³³ Ko so namreč poveljniki vóz opazili, da ni Izraelov kralj, so odstopili od njega.

³⁴ Neki mož pa je na slepo srečo napel lok in pogodil Izraelovega kralja med pasom in oklepom. Tedaj je ukazal svojemu vozniku: »Obrni in pelji me z bojišča, ker sem ranjen!«

³⁵ A bitka se je tisti dan vedno bolj razvnemala in kralj je moral na vozu vzdržati Aramcem nasproti. Zvečer je umrl. Kri iz rane pa je tekla na dno voza.

³⁶ Ko je sonce zahajalo, se je razlegal klic po taboru: »Vsak v svoje mesto in vsak v svojo domovino!

³⁷ Kajti kralj je mrtev.« Prišli so v Samarijo in kralja pokopali v Samariji.

³⁸ Ko so pri samarijskem ribniku umivali voz, so lizali psi njegovo kri in hotnice so se tam kopale, kakor je Gospod napovedal.

³⁹ Ostala Ahabova zgodovina, vsa njegova dela, slonokoščena palača, ki jo je postavil, in vsa mesta, ki jih je utrdil, to je zapisano v knjigi letopisov Izraelovih kraljev.

⁴⁰ In Ahab je legel k svojim očetom in namesto njega je postal kralj njegov sin Ohozija.

Judovski kralj Josafat (870–848)

⁴¹ Asov sin Josafat je zavladal nad Judom v četrtem letu Izraelovega kralja Ahaba.

⁴² Josafat je imel petintrideset let, ko je postal kralj in petindvajset let je vladal v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Azuba in je bila Selahijeva hči.

⁴³ Hodil je po vsej poti svojega očeta Asa, ni krenil z nje ter je delal, kar je bilo prav v Gospodovih očeh.

⁴⁴ Toda višin ni odpravil. Ljudstvo je še vedno darovalo klavne in kadilne daritve na višinah.

⁴⁵ Z Izraelovim kraljem je Josafat živel v miru.

⁴⁶ Ostala Josafatova zgodovina, zmage, ki si jih je priboril, in kako se je bojeval, to je zapisano v knjigi letopisov Judovih kraljev.

⁴⁷ Ostanek svetiščnih hotnic, ki so preostale izza časa njegovega očeta Asa, je spravil iz dežele.

⁴⁸ V Edomu takrat ni bilo kralja; namestnik je vladal.

⁴⁹ Josafat je naredil tarsiške ladje, da bi šle v Ofir po zlato. A niso prišli tja; kajti ladje so se razbile v Asiongaberu.

⁵⁰ Takrat je rekel Ahabov sin Ohozija Josafatu: »Naj gredo moji ljudje s tvojimi ljudmi na ladjah.« Josafat pa ni hotel.

⁵¹ In Josafat je legel k svojim očetom; pokopali so ga pri njegovih očetih v mestu njegovega očeta Davida. Namesto njega je postal kralj njegov sin Joram.

Izraelski kralj Ohozija (853–852)

⁵² Ahabov sin Ohozija je zavladal nad Izraelom v Samariji v sedemnajstem letu Judovega kralja Josafata; kraljeval je dve leti nad Izraelom.

⁵³ Delal je, kar je bilo hudo v Gospodovih očeh. Hodil je po poti svojega očeta in po poti svoje matere in po poti Nabatovega sina Jeroboama, ki je zapeljal Izraela v greh.

⁵⁴ Služil je Baalu in ga molil. Tako je dražil Gospoda, Izraelovega Boga, prav kakor je delal njegov oče.