1 Kralji 21 - Ekumenska izdaja

Nabotov vinograd

¹ Po teh dogodkih se je zgodilo tole. Jezraelec Nabot je imel vinograd, ki je bil v Jezraelu poleg palače Ahaba, kralja v Samariji.

² Ahab je rekel Nabotu: »Daj mi svoj vinograd, da mi bo za zelnik, ker je tik moje hiše! Dam ti zanj boljši vinograd. Če pa ti je bolj všeč, ti plačam kupnino zanj v denarju.«

³ A Nabot je Ahabu odgovoril: »Gospod me varuj tega, da bi ti dal dediščino svojih očetov!«

⁴ In Ahab je prišel v svojo palačo zlovoljen in srdit zaradi odgovora, ki mu ga je dal Jezraelec Nabot, ko je dejal: »Ne dam ti dediščine svojih očetov.« Legel je na posteljo, obrnil obraz v stran in ni hotel jesti.

⁵ Prišla pa je k njemu njegova žena Jezabela in ga vprašala: »Zakaj si tako zlovoljen in nočeš jesti?«

⁶ Odgovoril ji je: »Govoril sem z Jezraelcem Nabotom in mu rekel: ‚Daj mi svoj vinograd za denar, ali pa ti dam, če ti je ljubše, zanj drug vinograd!‘ Pa je odgovoril: ‚Ne dam ti svojega vinograda.‘«

⁷ Njegova žena Jezabela mu je rekla: »Zdaj vendar ti kraljuješ nad Izraelom! Vstani, jej in bodi dobre volje! Jaz ti bom dala vinograd Jezraelca Nabota.«

⁸ Napisala je v Ahabovem imenu pisma, jih zapečatila z njegovim pečatom in pisma poslala starešinam in plemenitnikom, ki so prebivali z Nabotom v njegovem mestu.

⁹ V pismih pa je napisala: »Razglasite post in posadite Nabota ljudstvu na čelo!

¹⁰ Njemu nasproti pa posadite dva ničvredna moža, da bosta pričala zoper njega: ‚Preklinjal si Boga in kralja!‘ Potem ga odpeljite ven in posujte s kamenjem, da bo umrl!«

¹¹ Možje njegovega mesta, starešine in plemenitniki, ki so prebivali v njegovem mestu, so storili, kakor jim je bila Jezabela naročila in kakor je bilo napisano v pismih, ki jim jih je poslala.

¹² Razglasili so post in posadili Nabota ljudstvu na čelo.

¹³ Nato sta prišla dva ničvredna moža in sedla njemu nasproti. Ničvredneža sta pred ljudstvom pričala zoper Nabota: »Nabot je preklinjal Boga in kralja!« In odpeljali so ga iz mesta in posuli s kamenjem, da je umrl.

¹⁴ Jezabeli pa so dali sporočiti: »Nabot je s kamenjem posut in mrtev.«

¹⁵ Ko je Jezabela slišala, da je Nabot s kamenjem posut in mrtev, je Jezabela rekla Ahabu: »Vstani, vzemi v last vinograd Jezraelca Nabota, ki ti ga za denar ni hotel dati! Kajti Nabot ni več živ, ampak je mrtev.«

¹⁶ Ko je Ahab slišal, da je Nabot mrtev, je vstal in šel v vinograd Jezraelca Nabota, da bi ga vzel v last.

¹⁷ Tedaj je prišla Tesbanu Eliju Gospodova beseda:

¹⁸ »Vstani, pojdi nasproti Ahabu, Izraelovemu kralju v Samariji! Glej, v Nabotovem vinogradu je, kamor je šel, da bi ga vzel v last.

¹⁹ Reci mu: Tako govori Gospod: ‚Zagrešil si umor in še podedoval.‘ Reci mu dalje: Tako govori Gospod: ‚Na mestu, kjer so psi lizali Nabotovo kri, bodo psi lizali tudi tvojo kri.‘«

²⁰ Ahab je dejal Eliju: »Si me našel, moj sovražnik?« Odgovoril je: »Našel. Ker si se zavrgel, da si storil, kar je hudo v Gospodovih očeh,

²¹ glej, bom spravil nesrečo nadte in te pometel in iztrebil iz Ahabovega rodu vse moške, sužnje in svobodne v Izraelu.

²² Storil bom s tvojo hišo kakor s hišo Nabatovega sina Jeroboama in kakor s hišo Ahijevega sina Baasa, ker si razdražil mojo jezo in Izraela zapeljal v greh.

²³ Tudi o Jezabeli je govoril Gospod: ‚Psi bodo snedli Jezabelo na jezraelskem polju.

²⁴ Kdor izmed Ahabovega rodu bo umrl v mestu, tega bodo žrli psi, in kdor bo umrl na polju, tega bodo žrle ptice pod nebom.‘«

²⁵ Res ni bilo nikogar, ki bi se kakor Ahab zavrgel, da bi delal, kar je hudo v Gospodovih očeh, ker ga je njegova žena Jezabela zapeljala.

²⁶ Silno se je ognusil s tem, da je častil malike, prav kakor so delali Amorejci, ki jih je Gospod iztrebil pred Izraelovimi sinovi.

²⁷ Ko je Ahab slišal te besede, si je pretrgal oblačila, si nadel na život raševino in se postil, spal v raševini in hodil potrt.

²⁸ Tedaj je prišla Tesbanu Eliju Gospodova beseda:

²⁹ »Ali si videl, kako se je Ahab pred menoj ponižal? Ker se je ponižal pred menoj, ne bom poslal nesreče v njegovih dneh; v dneh njegovega sina bom poslal nesrečo nad njegovo hišo.«