1 Kralji 19 - Ekumenska izdaja

Elija na Horebu

¹ Ahab je naznanil Jezabeli vse, kar je Elija storil in kako je z mečem pomoril vse preroke.

² Jezabela pa je poslala sla k Eliju s sporočilom: »Tako mi naj storé bogovi in tako še dodajo, če jutri ob tem času ne bom storila tebi, kakor si ti slehernemu izmed njih!«

³ Ker se je bal, je vstal in odšel, da bi si rešil življenje. Ko je prišel v Bersabo Judovo, je pustil ondi svojega služabnika.

⁴ Sam pa je šel dalje v puščavo dan hoda. In ko je prišel tja, je sédel pod bodičevje in si želel smrti. Dejal je: »Dovolj mi je; zdaj, Gospod, vzemi moje življenje! Kajti nisem boljši kot moji očetje.«

⁵ Potem je legel in zaspal pod bodičevjem. In glej, angel se ga je dotaknil in mu rekel: »Vstani in jej!«

⁶ Ozrl se je in glej, ob njegovi glavi je bil podpepelnik in vrč vode. Jedel je in pil pa zopet zaspal.

⁷ Angel Gospodov pa je še drugič prišel, se ga dotaknil in rekel: »Vstani in jej! Sicer je pot zate predolga.«

⁸ Vstal je, jedel in pil ter potoval v moči tiste jedi štirideset dni in štirideset noči do božje gore Horeba.

⁹ Tam je stopil v votlino in ondi prebival. A glej, prišla mu je beseda Gospodova. Vprašal ga je: »Kaj delaš tu, Elija?«

¹⁰ Odgovoril je: »Vneto sem gorel za Gospoda, Boga nad vojskami; kajti Izraelci so zapustili tvojo zavezo, razdrli tvoje oltarje in z mečem pomorili tvoje preroke. Jaz sam sem ostal, a tudi meni strežejo po življenju.«

¹¹ Odvrnil je: »Pojdi ven in se ustopi na gori pred Gospoda!« In glej, Gospod je šel mimo. Strašen in silen veter, ki cepi gore in lomi skale, je bil pred Gospodom. Gospod ni bil v vetru. Za vetrom je bil potres. Gospod ni bil v potresu.

¹² In za potresom ogenj. A Gospod ni bil v ognju. In za ognjem tiho, lahno šumljanje.

¹³ Ko je Elija to slišal, si je zagrnil obraz s svojim plaščem, šel ven ter se ustopil ob vhodu v votlino. In glej, nagovoril ga je glas in ga vprašal: »Kaj delaš tu, Elija?«

¹⁴ Odgovoril je: »Vneto sem gorel za Gospoda, Boga nad vojskami; kajti Izraelci so zapustili tvojo zavezo, razdrli tvoje oltarje in z mečem pomorili tvoje preroke. Jaz sam sem ostal, a tudi meni strežejo po življenju.«

¹⁵ Gospod mu je odvrnil: »Pojdi, vrni se na svojo pot po puščavi v Damask! Ko prideš tja, mazili Hazaela za kralja nad Aramom!

¹⁶ Namsijevega sina Jehuja mazili za kralja nad Izraelom in Safatovega sina Elizeja iz Abelmehule mazili za preroka namesto sebe!

¹⁷ Kdor bo ubežal Hazaelovemu meču, ga bo umoril Jehu; in kdor bo ubežal Jehujevemu meču, ga bo umoril Elizej.

¹⁸ Pustil pa bom v Izraelu sedem tisoč mož: vse, ki niso pripogibali kolen pred Baalom, in vse, katerih usta ga niso poljubljala.«

¹⁹ Odšel je od ondod in našel Safatovega sina Elizeja, ko je oral. Pred seboj je imel dvanajst jarmov volov in bil sam pri dvanajstem. Elija je stopil k njemu in vrgel nanj svoj plašč.

²⁰ In popustil je vole, hitel za Elijem in rekel: »Prosim, naj se še poslovim od očeta in matere, potem pojdem za teboj!« Odgovoril mu je: »Pojdi, vrni se! Kaj sem ti storil?«

²¹ Tedaj je odšel od njega zopet nazaj, vzel dva vola in ju zaklal. Z volovsko opremo je skuhal njuno meso in ga dal ljudem jesti. Nato je vstal, šel za Elijem in postal njegov služabnik.