1 Kralji 17 - Ekumenska izdaja

IV. Dogodki v Elijevem času Prerok Elija napove sušo

¹ Elija, Tesban iz Tesb v Galaadu, je rekel Ahabu: »Kakor resnično živi Gospod, Izraelov Bog, kateremu služim, ne bo ta leta ne rose ne dežja, razen na mojo besedo.«

² In prišla mu je beseda Gospodova:

³ »Pojdi od tod, obrni se proti vzhodu in se skrij ob potoku Keritu, ki je vzhodno od Jordana!

⁴ Iz potoka boš pil in krokarjem sem zapovedal, da te bodo ondi hranili.«

⁵ Šel je in storil po besedi Gospodovi; odšel je in bival ob potoku Keritu, ki je vzhodno od Jordana.

⁶ Krokarji so mu nosili kruha in mesa zjutraj, kruha in mesa zvečer, iz potoka pa je pil.

Čudež z moko in oljem

⁷ Za nekoliko časa je potok usahnil, ker v deželi ni bilo dežja.

⁸ Tedaj mu je prišla beseda Gospodova:

⁹ »Vstani in pojdi v Sarepto pri Sidonu in ondi ostani! Glej, zapovedal sem ondi vdovi, da te preživi.«

¹⁰ Vstal je torej in šel v Sarepto. Ko je prišel do mestnih vrat, glej, je bila tam vdova, ki je nabirala drva. Poklical jo je in rekel: »Prinesi mi, prosim, malo vode v vrču, da bom pil!«

¹¹ Ko je šla, da bi prinesla, je zaklical za njo: »Prinesi mi, prosim, tudi grižljaj kruha s seboj!«

¹² Odgovorila je: »Kakor resnično živi Gospod, tvoj Bog, nimam nič pečenega, ampak samo peščico moke v loncu in malo olja v vrču. Glej, naberem malo drv, da pojdem in to pripravim zase in za svojega sina, da bova jedla in potem umrla.«

¹³ Elija ji je rekel: »Ne boj se! Pojdi in stori, kakor si rekla! Vendar naredi iz tega najprej meni kolaček in mi ga prinesi! Sebi in svojemu sinu pa ga naredi potem!

¹⁴ Kajti tako govori Gospod, Izraelov Bog: ‚Moka v loncu ne bo pošla in olja v vrču ne bo zmanjkalo do dneva, ko bo Gospod dal dežja za zemljo.‘«

¹⁵ Šla je in storila po Elijevi besedi. In imeli so jesti, ona, on in njena hiša, dolgo časa.

¹⁶ Moka v loncu ni pošla in olja v vrču ni zmanjkalo po besedi Gospodovi, ki jo je govoril po Eliju.

¹⁷ Pripetilo pa se je nato, da je zbolel sin tiste žene, hišne gospodinje, in njegova bolezen se je tako poslabšala, da že ni več dihal.

¹⁸ Rekla je torej Eliju: »Kaj imam s teboj, mož božji? Ali si prišel k meni, da pokličeš v spomin mojo krivdo in mi usmrtiš sina!«

¹⁹ Odgovoril ji je: »Daj mi svojega sina!« In vzel ji ga je iz naročja, ga nesel v gornjo izbo, kjer je stanoval, ter ga položil na svojo posteljo.

²⁰ Potem je klical h Gospodu: »Gospod, moj Bog, ali si res vdovi, pri kateri gostujem, storil to hudo in ji usmrtil sina?«

²¹ In zleknil se je trikrat čez dečka ter klical h Gospodu: »Gospod, moj Bog, prosim, naj se vrne duša tega dečka zopet vanj!«

²² In Gospod je uslišal Elijev glas. Dečkova duša se je vrnila vanj in je oživel.

²³ Elija pa je vzel dečka, ga prinesel iz gornje izbe v hišo in ga dal njegovi materi. In Elija je rekel: »Glej, tvoj sin živi!«

²⁴ Žena je pa rekla Eliju: »Zdaj vem, da si mož božji in da je Gospodova beseda v tvojih ustih resnična.«