1 Kralji 13 - Ekumenska izdaja

¹ glej, je prišel po Gospodovem naročilu v Betel božji mož iz Judovega. Jeroboam je ravno stal pri oltarju, da bi daroval.

² Oni je zaklical po Gospodovem naročilu proti oltarju in rekel: »Oltar, oltar! Tako govori Gospod: ‚Glej, sin se bo rodil v Davidovi hiši, Josija po imenu. Zaklal bo na tebi duhovnike višin, ki darujejo na tebi, in človeške kosti bodo na tebi sežgali.‘«

³ Tisti dan je tudi dal znamenje z besedami: »To je znamenje, da je Gospod govoril: Glej, oltar se bo razpočil in pepel na njem razsul.«

⁴ Ko je kralj zaslišal besedo božjega moža, ki jo je zaklical proti oltarju v Betelu, je Jeroboam stegnil svojo roko od oltarja ter velel: »Primite ga!« Toda njegova roka, ki jo je bil stegnil zoper njega, se je posušila in je ni mogel zopet potegniti k sebi.

⁵ Oltar se je razpočil in pepel se je razsul z oltarja po znamenju, ki ga je božji mož dal po Gospodovem naročilu.

⁶ Kralj je spregovoril in rekel božjemu možu: »Potolaži Gospoda, svojega Boga, in prosi zame, da zopet potegnem roko k sebi!« Božji mož je potolažil Gospoda in roka se je kralju povrnila ter bila kakor prej.

⁷ In kralj je rekel božjemu možu: »Pojdi z menoj v hišo in se pokrepčaj! Tudi darilo ti bom dal.«

⁸ Božji mož pa je kralju odgovoril: »Ko bi mi dal tudi polovico svoje hiše, ne pojdem s teboj in ne bom jedel kruha, ne pil vode na tem kraju.

⁹ Kajti tako mi je bilo zapovedano po Gospodovi besedi: ‚Ne jej kruha in ne pij vode, tudi se ne vračaj po potu, po katerem si prišel!‘«

¹⁰ In odšel je po drugem potu in se ni vrnil po potu, po katerem je prišel v Betel.

Božji mož in prerok v Betelu

¹¹ V Betelu pa je prebival star prerok. Njegovi sinovi so prišli in mu povedali vse, kar je tisti dan božji mož storil v Betelu in to, kar je govoril kralju. Ko so to očetu povedali,

¹² jih je oče vprašal: »Po katerem potu je odšel?« Sinovi so mu pokazali pot, po katerem je odšel božji mož, ki je prišel iz Judovega.

¹³ Nato je sinovom velel: »Osedlajte mi osla!« Ko so mu osla osedlali, je sedel nanj

¹⁴ in odrinil za božjim možem. Našel ga je pod terebinto, ko je sedel, in ga vprašal: »Ali si ti božji mož, ki si prišel iz Judovega?« Odgovoril je: »Sem.«

¹⁵ Tedaj mu je rekel: »Pojdi z menoj domov in zaužij kruha!«

¹⁶ Odvrnil je: »Ne smem se vrniti s teboj in te spremljati; tudi ne bom s teboj na tem kraju jedel kruha ne pil vina.

¹⁷ Kajti rečeno mi je bilo po Gospodovi besedi: ‚Ne jej ondi kruha in ne pij vode, tudi se ne vračaj po potu, po katerem si prišel!‘«

¹⁸ Pa mu je rekel: »Tudi jaz sem prerok kakor ti in angel mi je velel po Gospodovi besedi: ‚Pelji ga nazaj s seboj domov, da bo jedel kruh in pil vodo!‘« Tako ga je nalagal.

¹⁹ Vrnil se je torej z njim in jedel v njegovi hiši kruh in pil vodo.

²⁰ Ko pa sta sedela pri mizi, je prišla Gospodova beseda preroku, ki ga je bil nazaj pripeljal.

²¹ Zaklical je božjemu možu, ki je bil prišel iz Judovega: »Tako govori Gospod: ‚Ker si bil nepokoren Gospodovemu povelju in nisi spolnil zapovedi, ki ti jo je dal Gospod, tvoj Bog,

²² ampak si se vrnil in jedel kruh in pil vodo na kraju, o katerem ti je velel: Ne jej kruha in ne pij vode, zato ne bo prišlo tvoje truplo v grob tvojih očetov.‘«

²³ Ko se je najedel in napil, so mu osedlali osla onega preroka, ki ga je nazaj pripeljal.

²⁴ Tako je odšel. Na potu pa ga je zalotil lev in ga usmrtil. Njegovo truplo je ležalo na potu. Osel je stal zraven njega. Tudi lev je obstal poleg trupla.

²⁵ In glej, ljudje, ki so hodili mimo, so videli, da truplo leži na potu in lev stoji poleg trupla. Prišli so in razglasili v mestu, kjer je prebival stari prerok.

²⁶ Ko je to slišal prerok, ki ga je bil s pota pripeljal nazaj, je rekel: »To je božji mož, ki je bil nepokoren Gospodovemu povelju. Zato ga je Gospod izročil levu, ki ga je raztrgal in usmrtil po Gospodovi besedi, ki mu jo je bil povedal.«

²⁷ Rekel je svojim sinovom: »Osedlajte mi osla!« Ko so ga osedlali,

²⁸ je odrinil in našel njegovo truplo, ki je ležalo na potu ter osla in leva, ki sta stala poleg trupla. Lev ni zgrizel trupla, ne raztrgal osla.

²⁹ Prerok je dvignil truplo božjega moža, ga del na osla in prinesel nazaj. Prišel je v mesto starega preroka, da bi ga objokoval in pokopal.

³⁰ Truplo je položil v svoj lastni grob in žalovali so po njem: »Oh, moj brat!«

³¹ Ko ga je pokopal, je rekel svojim sinovom: »Ko bom umrl, me pokopljite v grobu, v katerem je božji mož pokopan! Poleg njegovih kosti položite moje kosti!

³² Kajti gotovo se bo spolnila beseda, ki jo je po Gospodovem naročilu zaklical proti oltarju v Betelu in proti vsem svetiščem na višinah po samarijskih mestih.«

³³ Tudi po tem dogodku se Jeroboam ni vrnil s svojega hudobnega pota, ampak je še dalje postavljal iz ljudstva duhovnike višin. Kdor je hotel, tega je postavil za duhovnika višin.

³⁴ Zaradi tega se je pregrešila Jeroboamova hiša in zato je bila uničena in iztrebljena s površja zemlje.