1 Kralji 1 - Ekumenska izdaja

I. Salomon Davidova starost

¹ Ko se je kralj David postaral in prišel v leta, so ga zavijali v odeje, a se ni mogel ogreti.

² Tedaj so mu rekli njegovi služabniki: »Poiščejo naj za gospoda in kralja mlado devico, da bo stala pri kralju in mu stregla. Če bo pri tebi ležala, se bo gospod in kralj ogrel.«

³ In iskali so po vsem Izraelovem ozemlju lepo mladenko, našli Sunamljanko Abisago ter jo pripeljali h kralju.

⁴ Mladenka je bila zelo lepa. Stregla je kralju in ga oskrbovala. Kralj pa je ni spoznal.

Adonija se poteguje za prestol

⁵ Hagitin sin Adonija se je prevzel in je mislil: »Jaz bom kraljeval.« Oskrbel si je voz, konjenikov in petdeset mož, ki so tekali pred njim.

⁶ Njegov oče ga nikdar v svojem življenju ni žalostil z vprašanjem: »Zakaj tako delaš?« Bil je tudi zelo lepe postave in po rojstvu najstarejši za Absalomom.

⁷ Dogovoril se je s Sarvijinim sinom Joabom in duhovnikom Abjatarjem, ki sta podpirala Adonija.

⁸ Duhovnik Sadok, Jojadov sin Banaja, prerok Natan, Semej, Rej in Davidovi junaki pa niso bili z Adonijem.

⁹ Ko je Adonija pri Kačjem kamnu poleg studenca Rogela priredil daritveno pojedino z drobnico, govejo in pitano živino, je povabil vse svoje brate, kraljeve sinove, in vse Judove može, kraljeve služabnike.

¹⁰ Preroka Natana, Banaja, junakov in svojega brata Salomona pa ni povabil.

¹¹ Tedaj je Natan rekel Salomonovi materi Betsabeji: »Ali nisi slišala, da je Hagitin sin Adonija postal kralj, ne da bi naš gospod David o tem kaj vedel?

¹² Naj ti torej zdaj svetujem, kako moreš rešiti življenje sebi in svojemu sinu Salomonu.

¹³ Pojdi in stopi h kralju Davidu in mu reci: ‚Nisi li, moj gospod in kralj, prisegel svoji služabnici: Tvoj sin Salomon bo kraljeval za menoj in sedel na mojem prestolu. Zakaj je torej Adonija postal kralj?‘

¹⁴ Glej, ko boš tam s kraljem še govorila, bom jaz prišel za teboj in potrdil tvoje besede.«

¹⁵ In Betsabeja je stopila h kralju v izbo. Kralj pa se je bil zelo postaral in Sunamljanka Abisaga je kralju stregla.

¹⁶ Betsabeja se je pripognila in kralju poklonila. Kralj je vprašal: »Kaj želiš?«

¹⁷ Odgovorila mu je: »Moj gospod, prisegel si svoji služabnici pri Gospodu, svojem Bogu: ‚Tvoj sin Salomon bo kraljeval za menoj in sedel na mojem prestolu.‘

¹⁸ In zdaj, glej, je Adonija postal kralj, ne da bi ti, moj gospod in kralj, za to vedel.

¹⁹ Dal je zaklati mnogo govedi, pitane živine in drobnice ter povabil vse kraljeve sinove, duhovnika Abjatarja in vojskovodja Joaba; tvojega služabnika Salomona pa ni povabil.

²⁰ Nate, moj gospod in kralj, se zdaj ozirajo oči vsega Izraela. Naznani jim, kdo bo sedel kot naslednik na prestolu mojega gospoda in kralja!

²¹ Sicer bova, ko moj gospod in kralj leže k svojim očetom, jaz in moj sin Salomon veljala za hudodelca.«

²² In glej, ko je še govorila s kraljem, je prišel prerok Natan.

²³ Kralju so javili: »Prerok Natan je tu.« Ko je stopil pred kralja, se je kralju poklonil z obrazom do tal.

²⁴ Natan je rekel: »Ali si ti, moj gospod in kralj, rekel: ‚Adonija bo kraljeval za menoj in sedel na mojem prestolu?‘

²⁵ Kajti danes je šel in zaklal mnogo govedi, pitane živine in drobnice ter povabil vse kraljeve sinove, vojskovodje in duhovnika Abjatarja. In glej, jedo in pijejo pred njim ter kličejo: ‚Živel kralj Adonija!‘

²⁶ Mene, tvojega služabnika, duhovnika Sadoka, Jojadovega sina Banaja in tvojega služabnika Salomona pa ni povabil.

²⁷ Če se je to zgodilo po mojem gospodu in kralju, nisi naznanil svojemu služabniku, kdo bo sedel kot naslednik na prestolu mojega gospoda in kralja.«

Salomon postane kralj

²⁸ Kralj David je odgovoril: »Pokličite mi Betsabejo!« Ko je prišla pred kralja in pred njim obstala,

²⁹ je kralj prisegel: »Kakor resnično živi Gospod, ki me je rešil iz vse stiske:

³⁰ kakor sem ti prisegel pri Gospodu, Izraelovem Bogu: ‚Tvoj sin Salomon bo kraljeval za menoj in namesto mene sedel na mojem prestolu,‘ tako bom danes to storil.«

³¹ Betsabeja se je pripognila z obrazom do tal, se poklonila kralju ter rekla: »Živel, moj gospod in kralj David, vekomaj!«

³² Nato je kralj David ukazal: »Pokličite mi duhovnika Sadoka, preroka Natana in Jojadovega sina Banaja!« Ko so prišli pred kralja,

³³ jim je kralj rekel: »Vzemite s seboj hlapcev svojega gospoda, posadite na mojega mezga mojega sina Salomona in ga peljite h Gihonu!

³⁴ Ondi naj ga mazilita duhovnik Sadok in prerok Natan za kralja nad Izraelom. Potem zatrobite na trombo in kličite: ‚Živel kralj Salomon!‘

³⁵ Nato pojdite za njim! In pride naj, da zasede moj prestol. On naj kraljuje namesto mene. Kajti njega sem določil za vojvoda nad Izraelom in Judom.«

³⁶ In Jojadov sin Banaja je kralju odgovoril: »Naj se zgodi! Tako naj potrdi Gospod, Bog mojega gospoda in kralja!

³⁷ Kakor je bil Gospod z mojim gospodom in kraljem, tako naj bo s Salomonom in naj poveliča njegov prestol še bolj ko prestol mojega gospoda in kralja Davida!«

³⁸ Tedaj so šli duhovnik Sadok, prerok Natan in Jojadov sin Banaja s Keretejci in Feletejci; posadili so Salomona na mezga kralja Davida in ga peljali h Gihonu.

³⁹ Duhovnik Sadok je vzel rog olja iz šotora in mazilil Salomona. In zatrobili so na trombo in vse ljudstvo je klicalo: »Živel kralj Salomon!«

⁴⁰ In vse ljudstvo je šlo za njim; ljudje so piskali na piščali in vriskali v velikem veselju, da se je od njih vpitja tresla zemlja.

⁴¹ Slišali pa so Adonija in vsi njegovi povabljenci, prav ko so končali pojedino. Ko je Joab zaslišal glas trombe, je vprašal: »Zakaj ta veliki hrup v mestu?«

⁴² Ko je še govoril, glej, je prišel Jonatan, sin duhovnika Abjatarja. Adonija je rekel: »Pridi! Saj si vrl mož in prinašaš dobro sporočilo!«

⁴³ Jonatan je Adoniju odgovoril: »Žal ne! Naš gospod, kralj David, je Salomona postavil za kralja.

⁴⁴ Kralj je poslal z njim duhovnika Sadoka, preroka Natana, Jojadovega sina Banaja ter Keretejce in Feletejce. Posadili so ga na kraljevega mezga

⁴⁵ in duhovnik Sadok in prerok Natan sta ga pri Gihonu mazilila za kralja. Od ondod so šli z veselim vriskanjem, tako da se je mesto razburilo. To je hrup, ki ste ga slišali.

⁴⁶ Tudi je Salomon zasedel kraljevi prostor

⁴⁷ in kraljevi služabniki so prišli našemu gospodu, kralju Davidu, čestitat z besedami: ‚Tvoj Bog naj proslavi Salomonovo ime še bolj, kot je tvoje ime, in naj poveliča njegov prestol še bolj, kot je tvoj prestol!‘ Tedaj se je kralj na ležišču poklonil

⁴⁸ in pri tem je kralj takole govoril: ‚Hvaljen Gospod, Bog Izraelov, ki je danes dal naslednika na mojem prestolu, in to še moje oči vidijo!‘«

⁴⁹ Tedaj so se prestrašili vsi Adonijevi povabljenci; vzdignili so se in odšli vsak po svojem potu.

⁵⁰ Adonija pa se je Salomona bal. Vstal je, šel in se prijel oltarnih rogov.

⁵¹ Salomonu so naznanili: »Glej, Adonija se boji kralja Salomona, glej, drži se oltarnih rogov in prosi: ‚Kralj Salomon naj mi danes priseže, da svojega hlapca ne bo usmrtil z mečem.‘«

⁵² Salomon je rekel: »Če bo vrl mož, mu ne pade ne en las na zemljo; če pa se na njem najde hudobija, bo umrl.«

⁵³ Kralj Salomon ga je torej dal pripeljati od oltarja. Ko je prišel in se kralju Salomonu poklonil, mu je Salomon rekel: »Pojdi na svoj dom!«