Psalmi 57 - Dalmatinova Biblija 1584

¹ Ena Davidova slata draga rezh, k'naprejpétju, de bi konza nevsel, kadar je pred Saulom bil béshal v'Iamo.

² BOdi meni miloſtiu, ò Bug, bodi meni miloſtiu: Sakaj na tebe ſe savupa moja duſha: Inu jeſt ſe sanaſham na ſenzo tvoih peruti, dokler ta neſrezha mimu pride.

³ Ieſt klizhem h'Bugu timu nar viſhimu: h'Bugu, kateri moji revi en konèz ſtury.

⁴ On poſhle is Neba inu meni pomaga, od sashmaganja, teh, kateri mene poshirajo, Sela. Bug poſhle ſvojo dobruto inu svejſzhino.

⁵ Ieſt leshim s'mojo duſho mej Levy, zhlovezhki otroci ſo plamen, nyh sobje ſo Shpiſſuvi inu Stréle, inu nyh Iesiki oſtri Mezhi.

⁶ Poviſhaj ſe Bug zhes Nebu, Inu tvoja zhaſt zhes vus Svejt.

⁷ Ony ſo moim nogam eno mresho poſtavili, inu mojo duſho doli tlazhio: Ony pred mano eno jamo koppàjo, inu ſamy v'njo padeo, Sela.

⁸ Moje ſerce je pèrnarednu, Bug moje ſerce je pèrnarednu, De jeſt pojem inu hvalim.

⁹ Prebudi ſe moja zhaſt, obudi ſe Pſalter inu Arfa: Sguda ſe jeſt hozhem obuditi.

¹⁰ Goſpud, jeſt hozhem tebe sahvaliti mej folki, Ieſt hozhem tebe hvaliti mej ludmy.

¹¹ Sakaj tvoja dobruta je, kakòr je Nebu ſhiroku, Inu tvoja riſniza kakòr delezh oblaki gredo.

¹² Poviſhaj ſe Bug zhes Nebu: Inu tvoja zhaſt zhes vus Svejt.