Pridigar 1 - Dalmatinova Biblija 1584

¹ LEtu ſo beſſede tiga Predigaria, Davidoviga ſynu, Ierusalemſkiga Krajla.

² Vſe je cillu sanikèrnu, je djal Predigar: Vſe je cillu sanikèrnu.

³ Kaj ima zhlovik vezh od vſiga ſvojga della, kateru pod Soncem ima?

⁴ Ena shlahta prejde, ta druga pride: ampak Semla oſtane vekoma.

⁵ Sonce gori gre inu sajde, inu tezhe na ſvoje mejſtu, de supet ondi gori gre.

⁶ Vejter gre pruti Puldnevi, inu pride ſemkaj h'Pulnozhi, inu supet na tu mejſtu, ker je sazhel.

⁷ Vſe vodé tekó v'Morje, inu vſaj Morje polnéſhi nepoſtane: Na tu mejſtu, od kateriga tekó, supet tjakaj tekó.

⁸ ONu je vſe djanje taku polnu muje, de ga nihzhe nemore isgovoriti. Oku ſe nigdar do ſitoſti nedogleda, inu uhu ſe nigdar do ſitoſti neſliſhi.

⁹ Kaj je tu, kar ſe je sgudilu. Raunu tu, kar ſe bo potle pèrgudilu. Kaj je tu, kar ſe je ſturilu? Raunu tu, kar ſe bo potle ſturilu, inu ſe niſhtèr noviga nesgody pod Soncem.

¹⁰ Ie li ſe kejkaj sgody, od kateriga bi ſe moglu rezhi: Pole, letu je novu? Sakaj tu ſe je poprej tudi sgudilu v'pèrvih zhaſsih, kateri ſo pred nami bily:

¹¹ Onu ſe nepumni, kaj je poprej bilu: taku ſe nebo tudi tu pumnilu, kar potle pride, pèr téh, kateri potle bodo.

¹² IEſt Predigar ſim bil Krajl zhes Israela v'Ierusalemi,

¹³ inu ſim moje ſerze podal k'yſkanju inu vpraſhanju modru, vſe kar ſe pod Nebom dela. Takovo slo mujo je Bug zhlovezhkim otrokom dal, de ſe morajo shnjo martrati.

¹⁴ Ieſt ſim pogledal vſe djanje, kateru ſe pod Soncem gody: Inu pole, onu je bilu vſe sanikèrnu inu reva.

¹⁵ Kar je krivu, tu nemore raunu biti, inu pomankanje ſe ſeſhteti.

¹⁶ Ieſt ſim djal v'moim ſerci: Pole, jeſt ſim zhaſtit poſtal, inu imam vezh modruſti, kakòr vſi ty, kateri ſo pred mano v'Ierusalemi bily, inu moje ſerze ſe je veliku navuzhilu inu ſkuſsilu.

¹⁷ Inu ſim tudi moje ſerze na tu podal, de bi ſe vuzhil modruſt, inu norroſt, inu rasumnoſt: ali jeſt ſim vidil, de je tuiſtu tudi muja.

¹⁸ Sakaj ker je veliku modruſti, ondi je veliku ſerda, inu kateri mora veliku vuzhiti, ta mora doſti tèrpéti.