Rimljanom 14 - Chráskov prevod

¹ A slabotnega v veri sprejemajte medse, toda ne na presojanje dvomljivih misli.

² Eden verjame, da sme vse jesti, kdor pa je slabič, jé le zelenjavo.

³ Kdor ješ, ne zaničuj tistega, ki ne jé; kdor pa ne ješ, ne sodi tistega, ki jé, kajti Bog ga je sprejel.

⁴ Ti kdo si, da sodiš tujega hlapca? Lastnemu gospodarju stoji ali pade. Saj on vstane, kajti Gospod ga ima moč postaviti.

⁵ Eden razloča dan od dneva, a drugi sodi, da so vsi dnevi enaki. Vsak bodi v lastnem razumu popolnoma prepričan.

⁶ Kdor pazi na dan, pazi Gospodu; in kdor jé, jé Gospodu, ker zahvaljuje Boga, in kdor ne jé, ne jé Gospodu, in zahvaljuje Boga.

⁷ Zakaj nihče nas ne živi sebi, in nihče ne umre sebi.

⁸ Kajti če živimo, živimo Gospodu, in če mrjemo, mrjemo Gospodu; če torej živimo, če mrjemo, smo Gospodovi.

⁹ Zato je namreč Kristus umrl in zopet oživel, da gospoduje i mrtvim i živim.

¹⁰ Ti pa, zakaj sodiš brata svojega? ali tudi ti, zakaj zaničuješ brata svojega? Saj se vsi postavimo pred sodni stol Božji.

¹¹ Kajti pisano je: »Kakor živim jaz, govori Gospod, meni se bo pripognilo vsako koleno, in vsak jezik bo pripoznaval Boga.«

¹² Tako bo torej vsakdo izmed nas zase odgovor dajal Bogu.

¹³ Nič več torej ne sodimo drug drugega; presojajte pa tem bolj, kako ne bi dajali spotike bratu ali pohujšanja.

¹⁴ Vem in prepričan sem v Gospodu Jezusu, da ni nič nečisto samo na sebi; samo če kdo misli, da je kaj nečisto, je za njega nečisto.

¹⁵ Kajti če se zavoljo jedi tvoj brat žalosti, ne ravnaš več po ljubezni. Ne pogubljaj s svojo jedjo tistega, ki je zanj umrl Kristus.

¹⁶ Ne dajte torej, da se preklinja vaša dobrina.

¹⁷ Zakaj kraljestvo Božje ni jed, ne pijača, ampak pravičnost in mir in radost v svetem Duhu.

¹⁸ Kajti kdor v tem služi Kristusu, je prijeten Bogu in cenjen ljudem.

¹⁹ Tako se torej poganjajmo za to, kar služi v mir in s čimer pospešimo napredek drug drugemu.

²⁰ Zavoljo jedi ne razdiraj dela Božjega! Vse je sicer čisto, ali v zlo je človeku, ki uživa s spotiko.

²¹ Dobro je, ne jesti mesa in ne piti vina, ne storiti ničesar, ob čemer bi se brat tvoj spotikal ali pohujševal ali slabil.

²² Vero, ki jo ti imaš, sam zase imej pred Bogom. Blagor mu, kdor ne sodi sam sebe v tem, kar ima za dobro.

²³ Kdor pa dvomi in vendar jé, je obsojen, ker tega ne dela iz vere; vse pa, kar ni iz vere, je greh.