Psalmi 142 - Chráskov prevod

¹ Pouk Davidov, ko je bil v votlini. Molitev.

² Z glasom svojim kličem h Gospodu, z glasom svojim milo prosim Gospoda,

³ pred njim izlivam skrbi svoje, stisko svojo oznanjam pred njim.

⁴ Ko je omagoval moj duh v meni, takrat si ti poznal stezo mojo. Na poti, po kateri sem hodil, so mi skrivaj nastavili zanko.

⁵ Ozri se na desno in poglej: ni ga, ki bi me poznal; izginilo mi je vsako zavetje, ni ga, ki bi skrbel za dušo mojo.

⁶ K tebi kličem, Gospod, govoreč: Ti si zavetje moje, delež moj v deželi živečih.

⁷ Poslušaj vpitje moje, ker ponižan sem silno, otmi me preganjalcev mojih, ker močnejši so od mene.

⁸ Izpelji iz zapora dušo mojo, da hvalim ime tvoje; tedaj me bodo obdali pravični, ko mi izkažeš dobroto.