Nahum 3 - Chráskov prevod

¹ Gorje okrvavljenemu mestu, vse polno je laži in silovitosti, ne neha ropati.

² Biči pokajo in kolesa škripljejo, konji dirjajo in vozovi drdrajo!

³ Konjiki pridirjavajo in meči se svetijo in sulice blesketajo! množica je pobitih in grmada mrtvih in trupel brez konca; čez njih trupla padajo!

⁴ zavoljo mnogega nečistovanja preljubke nečistnice, izvedenke v čaranju, ki prodaja narode s svojim nečistovanjem in rodove s svojim čarovništvom.

⁵ Glej, jaz sem zoper tebe, govori Gospod nad vojskami, in ti odgrnem rob suknje tvoje na obličje ter pokažem narodom nagoto tvojo in kraljestvom sramoto tvojo.

⁶ In vržem nate blato in te storim ničvredno in te postavim na ogled.

⁷ In vsak, kdor te bo videl, pobeži od tebe in poreče: Ninive so opustošene! Kdo jih bo pomiloval? Odkod naj ti poiščem tolažnikov?

⁸ Si mar boljši nego mesto No-amon, ki je stalo pri rekah in imelo vode okoli sebe? Morje mu je bilo branišče, zidovi so štrleli iz morja.

⁹ Etiopija in Egipt sta bila njegova moč, in to brez konca; Put in Libija sta mu pomagala.

¹⁰ Tudi ono je bilo odpeljano, je šlo v ujetništvo; tudi njegove otročiče so razbijali po voglih vseh ulic, in za njegove plemenitnike so metali kocko, in vsi njegovi velikaši so bili vkovani v verige.

¹¹ Tudi ti boš upijanjeno, se boš moralo skriti; tudi ti boš iskalo zavetišča pred sovražnikom.

¹² Vse tvoje trdnjave so kakor smokve z zgodnjimi sadovi: če se potresejo, padejo v usta njemu, kdor jih hoče jesti.

¹³ Glej, tvoje ljudstvo je kakor žene sredi tebe; sovražnikom tvojim so vrata dežele tvoje široko odprta, ogenj je požrl zapahe tvoje.

¹⁴ Zajmi si vode za čas oblege; popravi utrdbe svoje! Drôbi glino, tlači ilovico, utrdi opekarnico!

¹⁵ Tam te požre ogenj, te pokonča meč, požre te kakor glodalec; namnôži se, kakor glodalec, namnôži se kakor kobilice!

¹⁶ Napravil si več trgovcev, nego je zvezd na nebu; glodalec se spusti na plen, potem odleti.

¹⁷ Tvoji izbranci so kakor kobilice in tvoji vojaški poveljniki kakor roji kobilic, ki sedé na plotovih, kadar je mraz; ko pa vzide sonce, odlete, in nihče ne ve, kje so.

¹⁸ Zaspali so pastirji tvoji, o kralj asirski, tvoji mogočneži počivajo; ljudstvo tvoje je razkropljeno po gorah in nikogar ni, ki bi ga zbral.

¹⁹ Ni ga hladila potrtju tvojemu, rana tvoja je smrtna! Vsi, ki slišijo tvojo zgodbo, ploskajo z rokami nad teboj; kajti na koga se ni razlivala tvoja hudobnost neprestano?