Jobova knjiga 12 - Chráskov prevod

¹ In Job odgovori in reče:

² Zares, vi sami ste ljudje in z vami bo modrost umrla!

³ Tudi jaz imam razum kakor vi, nisem nižji od vas; in kdo bi onega ne vedel?

⁴ V posmeh moram biti prijatelju svojemu jaz, ki sem klical k Bogu in mi je odgovarjal, v posmeh sem – pravični, brezmadežni!

⁵ Nesreči gre po mnenju lahkoživca preziranje; pripravljeno je tistim, ki jim omahuje noga.

⁶ Pokojni ostajajo šotori razbojnikom, in varnost uživajo, kateri dražijo mogočnega Boga, ki nosijo boga v pesti svoji.

⁷ Toda vprašaj, prosim, le živino, in nauči te, in ptice nebeške, pa ti povedo,

⁸ ali ogovôri zemljo, in te pouči, in ribe morske naj ti pripovedujejo!

⁹ Kdo bi ne spoznal iz vsega tega, da je roka Gospodova storila to?

¹⁰ V Njegovi roki je duša vsega, kar živi, in duh vseh človeških teles.

¹¹ Ali naj ne presoja uho besed kakor grlo okusa jedi?

¹² Pri osivelih je li modrost in dolgost življenja daje li razumnost?

¹³ Pri Njem je modrost in moč, Njegov je svèt in razumnost!

¹⁴ Glej, kar On razdene, se več ne sezida, in kogar On zapre, se mu ne more odpreti.

¹⁵ Glej, On zadrži vode, in se posuše, zopet jih izpusti, in razrujejo deželo.

¹⁶ Pri Njem je moč in pravo znanje, Njegov je, kdor je varan in kdor vara.

¹⁷ Svetovalce vodi oplenjene vstran in sodnike napravlja neumne.

¹⁸ Gospostvo kraljev razdira, spone jim pripasuje na ledja.

¹⁹ Duhovnike vodi oplenjene vstran in podira močno utrjene.

²⁰ Govor jemlje tistim, ki se nanje mnogi zanašajo, in starešinam jemlje razumnost.

²¹ Zaničevanje izliva nad plemenitnike in odpenja pas mogočnežem.

²² On odkriva globoke reči izpod teme in smrtno senco prinaša v luč.

²³ On povečava narode in jih uničuje, razmnožuje narode in jih vodi v sužnost.

²⁴ On jemlje razum glavarjem narodov zemeljskih in dela, da tavajo po praznoti, ki je brez potov;

²⁵ tipljejo po temi brez luči, in On dela, da se opotekajo kakor pijanci.