Jobova knjiga 11 - Chráskov prevod

¹ Tedaj odgovori Zofar Naamatec in reče:

² Mnogobesedje ali naj ostane brez odgovora, in jezičnik bo li opravičen?

³ Govoričenje tvoje naj sapo zapre ljudem, da bi se posmehoval, ne da te kdo osramoti,

⁴ in da bi dejal: »Čist je moj nauk in čist sem pred Tvojim obličjem«?!

⁵ O da bi pa Bog govoril in usta svoja odprl zoper tebe!

⁶ Da ti naznani skrivnosti prave modrosti, da je mnogotera v znanju; potem bi spoznal, da Bog tebi v prid mnogo pozablja iz krivde tvoje.

⁷ Moreš li globokost Božjo z umom doseči, ali popolnosti Vsegamogočnega do dna priti?

⁸ Višave so to nebeške – kaj hočeš početi? globočja je nego šeol – kaj moreš vedeti?

⁹ daljša nego zemlja je mera njena in širša nego morje.

¹⁰ Če gre On poleg koga in ga dene v zapor in skliče sodni zbor, kdo mu zabrani?

¹¹ Kajti On pozna ničemurne ljudi in vidi krivico, ne da bi mu bilo treba paziti.

¹² A puhloglavec dobi šele razum, kadar se divjega osla žrebe prerodi v človeka.

¹³ Ako obrneš v pravo smer srce svoje in boš k Njemu razprostiral roke –

¹⁴ če je krivica na roki tvoji, odpravi jo in nepravičnosti ne daj prebivati v šotorih svojih –

¹⁵ res, tedaj boš smel vzdigniti obličje brez madeža in bodeš nepremakljiv in se ne boš bal.

¹⁶ Kajti tedaj pozabiš nadlogo, spominjal se je boš kot vodá, ki so potekle mimo;

¹⁷ in življenje ti zasije jasneje nego poldnevna svetloba, in zmrači li se kdaj, mine mrak kakor ob jutru.

¹⁸ In boš upal, ker je nada zate, in ogledoval boš svoje, spaval brez skrbi.

¹⁹ Počival boš in nihče te ne bo plašil, mnogi bodo pa prosili blagovoljnosti tvoje.

²⁰ Brezbožnikom pa bodo oči od koprnenja hirale, in pribežališče jim izgine in njih upanje bo, da izdahnejo dušo.