Izaija 62 - Chráskov prevod

¹ Zavoljo Siona ne bom molčal in zaradi Jeruzalema ne bom miroval, dokler ne vzide kakor svit pravičnost njegova in zveličanje njegovo ne zagorí kakor plamenica.

² In narodi bodo videli pravičnost tvojo in vsi kralji slavo tvojo, in imenovali te bodo z novim imenom, katero izreko usta Gospodova.

³ In prekrasen venec bodeš v roki Gospodovi in kraljevo naglavje v roki Boga svojega.

⁴ Ne bodo ti več rekli: Zapuščenka! in deželi tvoji ne bodo več pravili Puščava, marveč imenovali te bodo: Hefziba in deželo tvojo: Beula; zakaj Gospod se bo radoval v tebi in dežela tvoja bo omožena.

⁵ Kajti kakor se poroči mladenič z devico, se poroče s teboj sinovi tvoji, in kakor se ženin veseli neveste, se bo veselil tebe Bog tvoj.

⁶ Na zidove tvoje, o Jeruzalem, sem postavil čuvaje; ves dan in vso noč ne bodo za trenutek molčali. Vi, ki spominjate Gospoda, ne privoščite si pokoja

⁷ in ne dajajte Mu pokoja, dokler ne utrdi Jeruzalema in dokler ga ne napravi v hvalo na zemlji.

⁸ Prisegel je Gospod pri desnici svoji in pri rami moči svoje: Ne dam več žita tvojega za jed sovražnikom tvojim in inozemci ne bodo pili vina tvojega, za katero si se trudil!

⁹ Temveč kateri spravljajo žito, ga bodo jedli in hvalili Gospoda, in kateri zbirajo vino, ga bodo pili v vežah svetišča mojega.

¹⁰ Idite, idite skozi vrata! Pripravljajte ljudstvu pot! Nasipajte, nasipajte cesto, odpravljajte kamenje! Visoko povzdignite zastavo ljudstvom!

¹¹ Glej, Gospod je razglasil prav do kraja zemlje: Povejte hčeri sionski: Glej, rešenje tvoje se bliža! glej, plačilo njegovo je pri njem in povračilo njegovo pred njim!

¹² In imenovali jih bodo Sveto ljudstvo, Rešence Gospodove; in tebe bodo imenovali Mesto, ki po njem vsi vprašujejo, ki ne bo več zapuščeno.