Izaija 26 - Chráskov prevod

¹ Tisti dan bodo peli to pesem v deželi Judovi: Trdno mesto imamo; zveličanje nam Bog postavlja za obzidje in nasip.

² Odprite vrata, da vnide narod pravični, ki hrani vso zvestobo.

³ Njemu, ki je stanoviten v misli, hraniš večni mir, ker upa vate.

⁴ Upajte v Gospoda vekomaj, kajti v Gospodu Jehovi je skala vekov.

⁵ Zakaj on je ponižal stanujoče na visokem, ponižal je kvišku moleči grad; podrl jih je, zvrnil na tla, položil prav v prah.

⁶ Tepta jih noga, ubožcev noge, siromakov stopinje.

⁷ Pot pravičnega je ravna; naravnost ravnaš stezo pravičnemu.

⁸ Da, na potu sodb tvojih, o Gospod, smo te čakali; k imenu tvojemu in k spominu tvojemu je bilo hrepenenje duše.

⁹ Iz srca sem te želel po noči in z duhom svojim znotraj sebe sem zgodaj hitel k tebi: zakaj ko zadevajo sodbe tvoje zemljo, se uče pravičnosti prebivalci sveta.

¹⁰ Če se izkaže milost brezbožniku, se ne uči pravičnosti: v deželi pravičnosti ravna krivično in noče videti visokosti Gospodove.

¹¹ Gospod, roka tvoja se je vzdignila, pa ne vidijo. A videli bodo gorečnost tvojo za to ljudstvo, in bodo osramočeni; da, ogenj pokonča nasprotnike tvoje.

¹² Za nas pa, Gospod, pripraviš mir; saj si tudi dovršil vsa dela naša za nas.

¹³ Gospod, Bog naš, zapovedovali so nam drugi gospodje razen tebe; samo s teboj združeni hvalno spominjamo imena tvojega.

¹⁴ Mrtvi so, ne ožive, mrliči so, ne vstanejo več: zato ker si jih obiskal in pogubil, in pokončal si ves njih spomin.

¹⁵ Pomnožil si ta narod, o Gospod, pomnožil si ta narod, poveličal si sebe; razširil si vse meje dežele.

¹⁶ Gospod, v stiski so te iskali; molili so ponižno, kadar jih je trla pokora tvoja.

¹⁷ Kakor se noseča blizu poroda zvija in vpije v bolečinah svojih, tako smo bili pred obličjem tvojim, Gospod.

¹⁸ Noseči smo bili, zvijali smo se, a bilo je, kakor da bi rodili le sapo: rešitve nobene nismo napravili zemlji in niso se porodili prebivalci svetu.

¹⁹ Ožive mrtveci tvoji; mrtva trupla moja vstanejo. Zbudite se in veselo pojte, kateri prebivate v prahu! kajti rosa svetlobe je rosa tvoja, in zemlja izvrže mrtve.

²⁰ Pojdi, ljudstvo moje, stopi v hrame svoje in zapri si duri za seboj: skrij se za malo časa, dokler ne preide jeza.

²¹ Zakaj, glej, Gospod prihaja iz kraja svojega, kaznovat prebivalce zemlje za njih krivico; in zemlja odkrije kri svojo in ne bo pokrivala več ubitih svojih.