Ezekiel 21 - Chráskov prevod

¹ In beseda Gospodova mi pride, govoreč:

² Sin človečji, obrni obličje proti poldnevu in kapljaj besede proti jugu in prerokuj zoper gozd poljane na Jugu,

³ in reci gozdu na Jugu: Čuj besedo Gospodovo! Tako pravi Gospod Jehova: Glej, jaz podnetim ogenj v tebi, ki požre vse zeleno drevje v tebi in vse suho drevje; plamteči ogenj ne bo mogel pogasniti in osmodil bo vse obraze od poldneva do polnoči.

⁴ In vse meso bo videlo, da sem ga podnetil jaz Gospod; ne ugasne.

⁵ Tedaj sem rekel: Ah Gospod Jehova! oni govore o meni: Ali ne govori ta zgolj v prilikah?

⁶ In beseda Gospodova mi pride, govoreč:

⁷ Sin človečji, obrni obličje proti Jeruzalemu in kapljaj besede proti svetinjam in prerokuj zoper zemljo Izraelovo;

⁸ in reci zemlji Izraelovi: Tako pravi Gospod: Glej, jaz sem zoper tebe in izderem meč iz njegovih nožnic in zatarem v tebi pravične in brezbožne.

⁹ Zatorej, ker zatarem v tebi pravične in brezbožne, pojde meč moj iz svojih nožnic zoper vse meso od poldneva do polnoči.

¹⁰ In vse meso spozna, da sem jaz, Gospod, potegnil meč svoj iz nožnic njegovih; ne vrne se več.

¹¹ Ti pa, sin človečji, zdihuj, kakor da te ledje boli, v bridki bolečini zdihuj vpričo njih.

¹² In ko ti poreko: Zakaj zdihuješ? odgovôri: Zavoljo govorice, ki prihaja; in kopnelo bo vsako srce in vse roke opešajo in vsak duh omedli in vsa kolena se raztajejo kakor voda. Glej, prihaja in zgodi se to, govori Gospod Jehova.

¹³ Še mi pride beseda Gospodova, govoreč:

¹⁴ Sin človečji, prerokuj in reci: Tako pravi Gospod: Reci: Meč, meč, nabrušen in zlikan!

¹⁵ Da napravi klanje, je nabrušen, da se bliska, je zlikan. Ali naj se razveseljujemo? Palica, določena za mojega sina, zaničuje vse drevje.

¹⁶ Dali so ga zlikati, da se more prijeti v roko. Meč je nabrušen in zlikan, da se da morilcu v roko.

¹⁷ Vpij in tuli, sin človečji! kajti zoper moje ljudstvo je namerjen, zoper vse kneze Izraelove: meču so izročeni z mojim ljudstvom vred; zato se tolci po stegnih.

¹⁸ Kajti izkušnja se je naredila; kaj pa, če palice, ki zaničuje vse, ne bode več? govori Gospod Jehova.

¹⁹ Ti pa, sin človečji, prerokuj in ploskaj z roko ob roko; in dvojen bodi meč, trojen bodi meč, ki smrtno rani; morilni meč, veliki morilni meč je, ki jih obkroža.

²⁰ Nameril sem ost meča proti vsem njih vratom, da jim skopni srce in jih mnogo popada. Gorje! narejen je, da se bliska, priostrili so ga za morjenje.

²¹ Mahaj zadaj, na desno, spredaj, na levo, kamorkoli je namerjena ostrica tvoja!

²² Pa tudi jaz bom ploskal z roko ob roko, in potolažim srd svoj. Jaz, Gospod, sem govoril.

²³ Zopet mi pride beseda Gospodova, govoreč:

²⁴ In ti, sin človečji, napravi si dva pota, po katerih naj pride meč kralja babilonskega; iz ene dežele naj držita oba; in nariši kažipot, ob začetku pota v mesto ga nariši.

²⁵ Napravi pot, da bi prišel meč v Rabo sinov Amonovih in na Judovo v utrjeni Jeruzalem.

²⁶ Zakaj kralj babilonski se ustavi ob razpotju, ob začetku tistih dveh potov, da se posvetuje z vedeževanjem: pretresa pšice, vprašuje hišne malike, ogleduje jetra.

²⁷ V desnico njegovo pride vedeževanje »Jeruzalem!«, da naj nastavi zidolome, odpre usta, veleč moriti, povzdigne glas z bojnim vpitjem, nastavi zidolome zoper vrata, nanosi nasipe, zgradi obležne utrdbe.

²⁸ In zdelo se jim bo, kakor da je lažnivo vedeževanje; s prisego so jim potrdili; a on napelje v spomin krivdo, da bi bili ujeti.

²⁹ Zatorej pravi tako Gospod Jehova: Ker ste napeljali v spomin krivdo svojo s tem, da so se odkrili prestopki vaši, tako da se vidijo v vseh dejanjih vaših grehi vaši – ker ste prišli v spomin, boste ujeti z roko morilčevo.

³⁰ Ti pa, skrunilec svetega, brezbožnik, knez Izraelov, čigar dan je prišel ob času, ko se krivičnosti naredi konec,

³¹ tako pravi Gospod Jehova: Snemite mu pokrivalo z glave, vzemite mu krono! Kar je, ne bode več tako. Nizko bodi povišano in visoko ponižano!

³² Uničim, uničim, uničim jo; tudi ta ne bode več – dokler ne pride, kateri ima pravico do nje: njemu jo dam.

³³ Ti pa, sin človečji, prerokuj in reci: Tako pravi Gospod Jehova zastran sinov Amonovih in zastran njih sramotenja, in reci: Meč, meč, izdrt v morjenje, poostren, da požira, da se bliska

³⁴ (oni pa vidijo ničemurne prikazni zate, ti prerokujejo laži), da ga denejo na vratove skrunilcem svetega, brezbožnikom, katerih dan je prišel ob času, ko se krivičnosti naredi konec.

³⁵ Vtakni ga zopet v nožnice svoje! Tam, kjer si bil ustvarjen, v rojstva tvojega deželi te bom sodil.

³⁶ In izlijem srd svoj nadte, ogenj jeze svoje bom pihal zoper tebe; in dam te v roko ljudem živinskim, ki kujejo pogubo.

³⁷ Ognju bodeš v jed; kri tvoja bo sredi dežele; ne bo ti spomina več. Zakaj jaz, Gospod, sem govoril.