2 Korinčanom 3 - Chráskov prevod

¹ Začenjamo li zopet sami sebe priporočati? ali potrebujemo li, kakor nekateri, priporočilnih listov do vas ali od vas?

² List nas ste vi, napisan v srcih naših, ki ga poznajo in bero vsi ljudje,

³ ker se kažete, da ste list Kristusov, napravljen po naši službi, pisan ne s črnilom, ampak z Duhom Boga živega, ne na kamenitih pločah, ampak na mesenih pločah srca.

⁴ Tako zaupanje pa imamo po Kristusu do Boga:

⁵ Ne da bi bili zmožni, sami po sebi misliti kaj kakor sami iz sebe, temveč naša zmožnost je od Boga,

⁶ ki nas je storil tudi zmožne, da smo služabniki nove zaveze, ne črke, ampak Duha; kajti črka ubija, a Duh oživlja.

⁷ Če je pa služba smrti, v črkah in vrezana v kamene, bila polna slave, tako da niso mogli pogledati sinovi Izraelovi v obličje Mojzesovo zavoljo slave obličja njegovega, ki pa je bila minljiva:

⁸ kako naj bi ne bila veliko bolj polna slave služba Duha?

⁹ Zakaj ako je bila služba obsojanja slavna, veliko bolj je obila v slavi služba pravičnosti;

¹⁰ saj proti tej preveliki slavi nove zaveze, kakor da bi ne bila oslavljena stara zaveza, ki je pač bila oslavljena.

¹¹ Kajti če je v slavi, kar je minljivo, veliko bolj je v slavi, kar je trajno.

¹² Ker imamo torej toliko upanje, govorimo z veliko prostosrčnostjo

¹³ in ne delamo kakor Mojzes, ki si je deval zagrinjalo na obličje, da ne bi videli sinovi Izraelovi konca temu, kar je minljivo.

¹⁴ Ali njih misli so odrevenele. Kajti prav do današnjega dne ostaja isto zagrinjalo pri branju stare zaveze neodgrnjeno, ker se le v Kristusu odpravlja.

¹⁵ A do danes, kadarkoli se čita Mojzes, leži zagrinjalo na njih srcih.

¹⁶ Kadar se pa zgodi izpreobrnjenje h Gospodu, se sname zagrinjalo.

¹⁷ Gospod pa je Duh; kjer pa je Duh Gospodov, tam je svoboda.

¹⁸ A mi vsi, ki z odkritim obličjem gledamo kot v zrcalu slavo Gospodovo, se premenjujemo v isto podobo od slave v slavo, kakor od Gospodovega Duha.