S. Mat 9 - Šéiti Vangejlelj𝑒 si Matéu 1869 (Kalabria)

Krie IX.

¹ E po tše u‐ngjit te varka, škoi mbatân, e vate te χora e tîje.

² E njô i súaltin perpara nje paralíteke tše rrîje i štẽn mbe štrat. E pâr Džesúi bessen e tire, i θa paralítekut: Bẽn zemer, ti bîr, te ndeljenen mekátete tẽnte.

³ E njô tsa nder Skribrat θân mbe vetχên: Kî malkón.

⁴ E pâr Džesúi nder trût e tire, θa: Pse ju pensoni te ljiga te zémerat túaje?

⁵ Tš’ ešt mê ljê te θúaš: Te ndeljenen mekátete tẽnte: o te θúaš: Ngreu, e ets?

⁶ E se te dini, se Biri njeríut kâ zotrîn mbi δên te ndeljenje mekátete, aχíera i θot paralítekut: Ngreu, mirr štratin tẽnte, e ets te špia jote.

⁷ E po tše u‐ngre, vate te špia tîje.

⁸ Pâr kte prana gjindet u‐marmarostin, e nderúan Tenzôn, tše jep kta te mundur njérezvet.

⁹ E škúar atéi Džesúi, pâ nje burr uljet te bankuni i gabeljotvet, tše θeχej Matê. E i θot: Eja pas meje. E ngréitur aí, vate pas atîje.

¹⁰ E kje se aí iš uljet mbe tríes te špia, e njô šûm gabeljotra e te mekatrúam arδur, u‐úljetin bašk me Džesúin, e δišípuljit e tîje.

¹¹ E pâr Fariserat, i θân δišípuljevet tîje: Pse Δáskalji îje χâ me gabeljotrat e me te mekatrúamit?

¹² E gjegjur kto Džesúi, θa atire: Jo atá tše rrîn mîr dúan jatrúan, po atá tše rrîn ljik.

¹³ Ju prana vatur mesoni tše ešt: Ljipisî dua, e jo sagrifitse. Pse ú nẽng erδa te θerrísia te dréitit, po te mekatrúamit.

¹⁴ Aχíerna i kjasen atîje δišípuljit e Janjit, tue θẽn: Pse na, e Fariserat, agjerónjemi šûm: e δišípuljit e tû nẽng agjeronjen?

¹⁵ E i θa atire Džesúi: Mund kjânjen te biljt e špîs δẽ́nderrit per sâ δénderri ešt me ta? Vĩnjen prana ditet kûr δẽ́nderri vién i ndziêrr ka atá: e aχíera kân t’ agjironjen.

¹⁶ Mosnjerî štie nj’ arren petku te traše mbi nje te vešur te viéter: pse te piótet e atîje χeljkje te véšuren, e mé e maδe beχet vera.

¹⁷ Ne štíen veren e rê nde rrešikjet te viéter; se ndemós škjiren rrešikjet, e vera derδet, e rrešikjet biren. Po štíen veren e rê nde rrešikje te rî, e njera e jetrit ruχen.

¹⁸ Si θôje aí kto šurbise atire, njô arδur nje krie e aδoraren, tue θẽn: Zot, se bilja ime naní vdikje: po arδur ti, vêre doren tẽnde mbi até, e ajó rron.

¹⁹ E ngréitur Džesúi, vate pas atîje, e bašk δišípuljit e tîje.

²⁰ E njô nje grua, tše rriθ gjak ka dimbeδiét viét, kjasur prapa, i ngau poδên e te vésures tîje.

²¹ Pse θôje mbe vetχên: Nde ngafša vetmiθ te véšuren e tîje, ú šeronem.

²² E po tše u‐prúar Džesúi, e pâ até, θa: Bẽn zemer, ti bîlje, bessa jote te šerói. E u‐šerúa grúaja tše nd’ at χêr.

²³ E arδur Džesúi te špia kréit, e pâr atá tše bijen fiškétevet e gjinde tše bejen θírrema, i θot atire:

²⁴ Mbjiδi: se vášeza nẽng vdikje, po fiê. E atá e kjéšejen.

²⁵ Kûr prana gjíndia kje ndziêrre atéi, χíjetur aí, múar doren e sâje. E vášeza u‐ngre.

²⁶ E kejó e θẽn vate nder gjiθ atá katunde.

²⁷ E si Džesúi u‐nise atêje, u‐vûn pas atîje di te verber, tše θerrísejen, e θojen: Kina ljipisî, bîr i Daviδit.

²⁸ Si prana vate te špia, ju‐kjásetin te vérberit. E Džesúi i θot: Kini bes se ú mund bẽnje keté? I θon atîje: Eχ, Zot.

²⁹ Aχíerna ngau sît e tire, tue θẽn: Ju kjofte bẽn si bessa júaje.

³⁰ E ju‐χaptin sît e tire: e Džesúi ju‐kanós, tue θẽn: Rúani te mos e die njerî.

³¹ Po atá dâlje atéi, e šprištin nder gjiθ atá katunde.

³² Dâlje prana atá, njô i súaltin perpara nje burr mung i zẽn ka špirti χúaje.

³³ E štûr jašte špirti χúaje, mungu folji, e gjíndete u‐marmarostin, tue θẽn: Mosnjeχêr u‐pâ keštú nd’ Israélet.

³⁴ Fariserat prana θojen: Aí ndzíer δimonte me kríen e δimonvet.

³⁵ E Džesúi vêje tue étsur gjiθ χorat, e katundet, tue mesúar te sinagogat e tire, e tue preδikartur vangjeljin e rregjerîs, e tue šerúar nga semûnd, e nga gramî te gjíndia.

³⁶ E tue pâr gjindet, kje mundur ka ljipisía per ta: se išen te ljoδta, e te špríšura si delje tše se kân pekurâr.

³⁷ Aχíera θot δišípuljvet e tîje: Te korra jân šûm, po korez pak.

³⁸ Andái parkaljéseni zotin e áravet, te dergônje korez te arat e tîje.