S. Mat 7 - Šéiti Vangejlelj𝑒 si Matéu 1869 (Kalabria)

Krie VII.

¹ Mos juδikoni, te mos jini juδikúar.

² Se si juδikoni, vini te juδikúar: e me at meter tše míteni, ju vién matur juve.

³ E pse rúan ti káštezen tše ešt te siu vláut tẽnte: e traven te siu it nẽng e vê nde kufî?

⁴ O si i θua tite vlau: Ljem te ndzíer kašten ka siu it: e njô trava rrî te siu it?

⁵ Ipókrite, ndzîre perpara traven ka siu it, e aχíera ket rúanješe te ndzíerše káštezen ka siu vláut tẽnte.

⁶ Mos jipni šurbesin e šéit kjenvet: ne štini pernat túaje perpara dírkjevet, te mos i škéljenjen nen kẽ́mbevet tire, e priérur prap te ju škjeren.

⁷ Ljipni, e ju jipet: kerkoni, e gjẽni: trukulisni, e ju χapet.

⁸ Se nganjé tše ljipen, kâ: e aí tše kerkón, gjẽn: e atîje tše trukulisen, i χapet.

⁹ E kuš ešt nder ju, tše nde i biri i ljipte buk, ndoδ’ e i jep nje gûr?

¹⁰ O nde i ljipte nje piške, ndoδ’ e i ndẽn nje gjaljper?

¹¹ Nde poka ju, tše jini te ljikje, dini e jipni šurbise te mira bíljevet tâje: sa mé Tata îje, tše ešt nder kjíelat, jep te mira atire tše ja ljípenjen?

¹² Prandái gjiθ šurbiset tše dúani te ju bẽnjen juve njérezit, keštú eδé ju bẽ́nia atire. Se kjo ešt ljedža, eδé profetrat.

¹³ Χini per deren e ngušt: pse dera e gjêr, e uδa e χapt, ešt tše kjelen nde te biérrit, e šûm jân tše χĩnjen per té.

¹⁴ Se e ngušt ê dera, e e šterengúar uδa, tše kjelen te gjela: e pak jân tše e gjẽnjen!

¹⁵ Ruχi ka profetrat te rrem, tše vĩnjen tek ju me te véšura delješ, e mbrẽnda jân uljke tše rrembenjen.

¹⁶ Ka frutet e tire njiχni atá. Ndoδ’ e mbiéδen rruš ka gjẽmbat, e fikje ka murrizat?

¹⁷ Kestú nga arvur i mîr bẽn frute te mîre: e árvuri i kaljbet bẽn frute te ljikje.

¹⁸ Nẽng mund bẽnje árvuri mîr frute te ljikje: ne árvuri i kaljbet frute te mîre.

¹⁹ Nga arvur, tše se bẽn frute te mîr, pritet, e štiχet mbe ziárr.

²⁰ Andái ka frutet e tire njiχni atá.

²¹ Jo nganjé, tše me θot, Zot, Zot, vién e χîn te rregjería e kjíelvet: po aí tše bẽn veljemen e Tates tim, tše ešt nder kjíelet.

²² Šûm me θôn nd’ at dit: Zot, Zot, ẽng kemi na gedzartur nd’ émerit tẽnte, eδé nd’ émerit tẽnte ndzúartim špirtrat e χúaje, e nd’ émerit tẽnte bêm šûm merákulje?

²³ E aχíera i kalzonje atire: Se jó nje χêr ju njoχa: largoχi ka ú, ju tše bẽni te ljigen.

²⁴ Andái nganjé, tše merr veše kto fiâlje, e i bẽn, mund gjitet njeríut me trû, tše stisi špîn e tîje mbi gurin,

²⁵ E râ šiu, e érθetin ljumrat, e fríjetin eret, e u lješúan te ajó špî, e nẽng u‐šuljâr: pse iš e stisur mbi gurin.

²⁶ E nganjé, tše gjegjet kto fiâlje, e nẽng i bẽn, i gjet njeríut lavur, tše stisi špîn e tîje mbi šuren:

²⁷ E râ šiu, e érθetin ljumrat, e fríjetin eret, e χúmbetin at špî, e u‐šuljâr, e šolja sâje kje e maδe.

²⁸ E kje, kûr fernói Džesúi kto fiâlje, se gjindet išen te marmaróst per urtesîn e tîje.

²⁹ Se aí iš e i mesóneje si nje tše kâ zotrîn, e jo si Skribrat.