S. Mat 17 - Šéiti Vangejlelj𝑒 si Matéu 1869 (Kalabria)

Krie XVII.

¹ E pas gjašt dite merr Džesúi Piétrin, e Jápekun, e Janjin vláun e tije, e i kjelen ndo nje malje te ljart menjân:

² E u‐nderrúa perpara atire. E lamparisi fákjia e tîje si díeli: e te véšurat e tîje u‐bẽ̂n te barδa si drita.

³ E njô u‐buθtúan atire Moiséu e Elía, tše fjísejen me té.

⁴ Pergjegjur prana Piétri, θa Džesúit: Zot, ešt mîr na te rrimi ketú: nde do, bẽ́njemi ketú tre sperviére, nje tîj, nje Moiséut, e nje Elîs.

⁵ Si aí fjit eδé, njô nje rê e škeljkíeme peštrói atá. E njô nje vûdže ka rea, tše θôje: Kî ešt Biri im i dášuri mîr, tek ú vura zémeren time: mírrenie veš.

⁶ E po tše e gjékjetin δišípuljit rân me fakjen permiste, e u‐trẽ́mbetin šûm.

⁷ E tue kjasur Džesúi, i ngau, e θa: Ngreχi, e mos trẽ́mbeni.

⁸ E ngréitur sit e tire, ẽng pân njerî, mosse Džesúin vetmiθ.

⁹ E si atá kalárešin ka malji, Džesúi i kumandói, tue θẽn: Mosnjeríu θefšit tše pât, njera te ngreχet i Biri i njeríut ka te vdékurit.

¹⁰ E e píetin δišípuljit e tîje, tue θẽn: Pse Skribrat θôn se Elía kâ te vĩnje perpara?

¹¹ E Džesúi pergjegjur, θa atire: Vertét Elía vién perpara, e kâ te dertônje gjiθséi.

¹² Ju θom prana, se Elía eδé erθ, e nẽng e njoχtin, po bẽ̂n tek aí sâ dištin. Keštú eδé i Biri njeríut kâ te pesônje ka atá.

¹³ Aχíera ndeljgúan δišípuljit, se aí θôje atire per Janje Tisten.

¹⁴ E arδur atá afer gjíndies, ju kjas nje burr tue râr pergjunja atîje,

¹⁵ E tue θẽn: Zot, ki ljipisî per birin tim, se kâ semunden e χenes, e pesôn kekje: pse šumχêr bie te ziárri, e χêr’ e χêre te ujet.

¹⁶ E ja kjela δišípuljevet tû, e se múndetin te šerojen.

¹⁷ Pergjegjur prana Džesúi, θa: Rratsîm e pâ bes e e štrẽmbur, njera kûr kam te jêm me ju? njera kûr kam te ju durônje? Sílnie mua até ketú.

¹⁸ E Džešúi i nemeréi, e dúal ka aí špirti χúaje, e u‐šerúa diálji tše mb’ at χêr.

¹⁹ Aχíera kjasur δišípuljit menjân Džesúit, i θân: Pse na se múndetim te ndzírejem até?

²⁰ Džesúi prana θa atire: Per bessen tše se kini. Pse per vertét ju θom, se nde pátešit bes, sâ nje kokje sinapi, θúani ketîje malji: Ško ketêje ketié, e aí škon, e faregjê ešt tše se mund bẽnet ka ju.

²¹ Kejó rrats pra nẽng ndziret, se me parkaljesme, e agjerime.

²² E tue vatur bašk atá per Galilên, θa atire Džesúi: I Biri njeríut kâ te jêt i δẽn nde dúare njérezvet:

²³ E kân te vrasen, e tek e treta dit kâ te ngjalet. E u‐χeljmúan šûm.

²⁴ Arδur prana atá Kapernaúm, u‐kjásetin atá tše mbjíδjen diδramat te Piétri, e i θân: Δáskalji îj nẽng pagúan diδramen?

²⁵ Aí θot: Eχ. E kûr χiri te špia, i folji perpara Džesúi, tue θẽn: Tše te duket, Simún? Rrégjerat e δéut ka tsiljet marren te δẽnat o tšensin? ka te biljt e tire, o ka te χúajit?

²⁶ Θot atîje Piétri: Ka te χúajit. Džesúi i θa: Prandái jân ljibru te biljte.

²⁷ Po prana te mos i skandalidzarmi, vatur te dêti, štiêr amin: e mirre piškun, tše vién i pari: e po tše χapše griken e tîje i gjẽn nje statîr: mârr até, jipe atire per mua, e per tîj.