9 Ko so Jakob, Peter in Janez, ki so veljali za stebre, spoznali, da mi je Bog zaupal to nalogo, so nama z Barnabo bratski segli v roke. Dogovorili smo se, da bodo oni še naprej oznanjevali evangelij med Judi, mi pa med vsemi drugimi narodi.
9 I geto so spoznali miloščo meni dáno Jakub i Kefáš i Jánoš, kí so se za stebre štímali: dêsno so dáli meni i Barnabáši na tivárištvo; naj mí med pogane, oní pa med obrizávanje ido.
9 in ko so spoznali milost, ki mi je bila dana, so Jakob in Kefa in Janez, ki veljajo za stebre, podali meni in Barnabu desnico vzajemnosti, naj greva midva med pogane, sami pa med obrezane;
9 in spoznavši milost, ki mi je dana, so podali Jakob in Kefa in Janez, ki so veljali za stebre, desnice meni in Barnabu v potrjenje tovarištva, naj greva midva med pogane, a oni med obrezo,
9 in ko so spoznali milost, ki mi je bila dana, so Jakob, Kefa in Janez, ki veljajo za stebre, podali meni in Barnabu desnico v znamenje občestva; midva naj bi šla med pogane, oni pa med obrezane.
9 inu ſo ſposnali to gnado, katera je meni bila dana, Iacobus, inu Cephas, Inu Ioannes, kateri ſo bily sa Stebre dèrshani, inu ſo meni inu Barnabu deſne roké podali, inu ſo ſe s'nama s'glihali, de bi my mej Ajdi, ony pak mej Obréso predigovali:
Pravim ti: Ti si Peter (kar pomeni, če prevedemo iz grškega jezika: Skala). Tako kot človek izbere skalo za temelj, na katerem gradi zgradbo, bom storil, da bodo mnogi verovali vame, kot veruješ ti. Ostali bodo čvrsti v tej veri celo, ko jim bo zaradi nje pretila smrt. Na tej skali bom gradil svojo cerkev in vrata Hadesa (podzemlja) je ne bodo nadvladala.
Z roko jim je dal znak, naj se pomirijo, potem pa jim je pripovedoval, kako ga je Gospod osvobodil iz ječe. “Povejte to tudi Jakobu in ostalim,” jih je na koncu zaprosil. Potem so se ločili in Peter je zapustil Jeruzalem ter odšel na varnejše mesto.
Nekaj časa so se močno prepirali, nato pa je Peter vstal in dejal: “Dragi bratje! Veste, da je minilo že precej časa odkar mi je Bog zaupal nalogo, da oznanim evangelij tudi tistim, ki niso Judje, kajti tudi oni naj bi sprejeli Jezusa kot Rešitelja.
Njegovo naklonjenost,, ki je polna usmiljenja, sem sam doživel in kot njegov apostol sem dobil nalogo, da med vsemi narodi v njegovem imenu pridobivam ljudi za Boga, da bi verovali vanj in bi mu bili poslušni.
S pooblastilom, ki mi ga je dal Bog kot apostolu, svarim vsakega posebej izmed vas: ne mislite o sebi, da ste več, kot v resnici ste. Ostanite skromni in merite svojo vrednost po meri vere, ki vam jo je dal Bog.
Vse, kar sem, sem po Božji milosti in dobrotljivosti, s katero me je obsul: to pa ni ostalo brez rezultata: kajti trudil sem se bolj, kot drugi, vendar tudi to ni moja zasluga, ampak je njegova milost povzročila to.
Prisilili ste me, da se obnašam nespametno in da se hvalim. Pravzaprav bi morali vi pisati o meni, namesto da moram pisati sam o sebi. Vem, da nisem nič, toda s temi “super-apostoli” se kljub temu lahko merim.
da grem k tistim, ki niso Judje in jim pripovedujem radostno novico o Jezusu, Božjem Sinu. Ko se je vse to zgodilo, se nisem takoj podal na pot, da bi se o tem pogovoril z drugimi.
Tja sem odšel po Božjem nalogu, da bi se posvetoval z brati glede sporočila, ki sem ga oznanjeval. Govoril sem z vodilnimi možmi v cerkvi, da bi jim pojasnil, kaj učim ljudi ter sem upal, da ne bodo imeli nobenih pripomb glede tega.
Samo pomislite! Ničesar nisem storil, s čemer bi to zaslužil in čeprav sem manjši od najmanjšega iz Božjega ljudstva, mi je Bog zaupal nalogo, da pripovedujem drugim narodom o vsem tem nepopisnem bogastvu, ki ga imamo v Kristusu.
Zdaj vam posredujemo to, kar smo sami videli in slišali, da bi bili z nami povezani v tej veri. Skupaj pripadamo Bogu Očetu in njegovemu Sinu Jezusu Kristusu.
Kdor namreč premaga, tega bom storil, da bo steber v Božjem svetišču. Tam bo varen in več mu ne bo treba hoditi ven. Nanj bom napisal ime svojega Boga ter bo meščan v mestu mojega Boga – v novem Jeruzalemu, ki prihaja iz nebes od Boga. Tudi moje novo ime bom napisal nanj.