21 »Kako grozno boste končali, meščani Horazina! In kaj bo z vami iz Betsajde! Kakšni čudeži so se zgodili med vami! Če bi se zgodili v brezbožnih mestih, kot sta Tir ali Sidon, bi njuni prebivalci že zdavnaj ponižno in skrušeno priznali svoje grehe ter spremenili svoje življenje.
21 “Gorje vam, prebivalci Horazina in Betsajde! Če bi se namreč čudeži, ki ste jim bili vi priče, zgodili v pristaniških mestih Tiru in Sidonu, bi se njuni prebivalci davno iskreno kesali za svoje grehe in spremenili način življenja.
21 Jaj tebi Korazim! jaj tebi Betžajda! Ár da bi v Tiruši i v Šidoni včinjene bilé té močí, štere so vu vami včinjene, dávno bi vu vreči i pepéli pokôro činíli.
21 »Gorjé ti, Korozain, gorjé ti, Betsajda! Zakaj, ko bi se bili v Tiru in Sidonu zgodili čudeži, ki so se zgodili v vama, bi se bila zdavnaj spokorila v raševini in pepelu.
21 Gorje ti, Korazin! gorje ti, Betsaida! zakaj ko bi se bili v Tiru in Sidonu zgodili čudeži, ki so se zgodili v vaju, bi se bila davno v raševniku in pepelu izpokorila.
21 »Gorje ti, Horazín! Gorje ti, Betsajda! Če bi se v Tiru in Sidónu zgodila mogočna dela, ki so se zgodila v vaju, bi se že zdavnaj spokorila v raševini in pepelu.
Bil je namreč v hudem sporu z meščani Tira in Sidóna. Ti so zdaj poslali skupno delegacijo, ki naj bi nastopila pred njim, da bi zadevo uredili po mirni poti. Na svojo stran so pridobili tudi Blasta, upravnika kraljeve palače, ki so ga prepričali, da je posredoval zanje. Preskrba hrane za njihovi mesti je bila namreč odvisna od pošiljk iz pokrajine, ki je bila pod kraljevo oblastjo.
Takoj zatem je Jezus od učencev zahteval, naj se vkrcajo v čoln in sami odplujejo naprej čez jezero proti mestu Betsajda. Medtem se bo on poslovil od zbranih ljudi.
Skupaj z njimi se je spustil s hriba in prispeli so na ravnico. Tam je bilo še veliko drugih učencev in z njimi nepregledna množica ljudi, ki so prišli iz vseh koncev Judeje, iz mesta Jeruzalema ter z obalne pokrajine, kjer sta poganski mesti Tir in Sidón.
iz mesta Jeruzalema, iz Idumeje, iz dežele vzhodno od reke Jordan ter iz obalne pokrajine, kjer sta poganski mesti Tir in Sidón. Vsa ta množica je prišla k njemu, ker se je širil sloves, da dela čudeže.
O groza, kako bo končala človeška družba, ker povzroča, da se ljudje odvračajo od mene. Temu se sicer ni mogoče izogniti, ampak joj, kako hudo bodo končali tisti, ki to povzročajo!
Naslednji dan smo pristali v Sidónu. Oficir Julij je bil prijazen do Pavla in mu je dovolil, da je obiskal svoje krščanske prijatelje. Ti so ga oskrbeli z vsem, kar je potreboval.
Potem je Jezus zapustil Galilejo in se odpravil v pokrajino okrog mesta Tir. Tam se je nastanil v neki hiši in ni hotel, da bi se to razvedelo. Ampak ni se mogel skriti.
Človeško bitje mora sicer res umreti tako, kot napoveduje Sveto pismo, ampak o groza, kako hudo bo z njegovim izdajalcem! Bolje bi bilo, da se sploh ne bi rodil!«