Sv. Lukež 7:2 - Življenje z Jezusom

² Tam je stanoval neki stotnik rimske vojske. Eden izmed njegovih služabnikov, ki ga je posebno cenil, je bil na smrt bolan.

နောက်ထပ်ဗားရှင်းများ

Živa Nova zaveza

² Prav tedaj je ležal služabnik nekega rimskega oficirja na smrtni postelji.

Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

² Nikoga stotnika sluga pa betéžen bodôči se je k konci približávao, kí njemi je bio drági.

Ekumenska izdaja

² Pri nekem stotniku je bil na smrt bolan služabnik, ki mu je bil zelo drag.

Chráskov prevod

² Nekemu stotniku pa je bil hlapec, katerega je rad imel, bolan in je že umiral.

Slovenski standardni prevod

² Neki stotnik pa je imel na smrt bolnega služabnika, ki mu je bil zelo drag.

Sv. Lukež 7:2 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ

Sv. Matevž 27:54

Rimski oficir in vojaki, ki so stražili Jezusa, so občutili potres in videli, kaj se dogaja. Postalo jih je hudo strah. »Čisto zares,« so priznali, »tale človek je bil sin Boga!«

Sv. Lukež 23:47

Poveljnik eksekucijskega oddelka, ki je vse to opazoval, je priznal: »Res je, nedolžen je bil,« in tako počastil Boga.

Sv. Lukež 7:1

Potem ko je Jezus predstavil svoj nauk Izraelcem, se je odpravil v Kafarnáum.

Sv. Lukež 7:3

Ko je stotnik slišal za Jezusa, je k njemu poslal nekaj pomembnih mož tamkajšnje judovske skupnosti s prošnjo, naj pride in reši njegovega služabnika.

Sv. Lukež 8:42

Njegova hči je bila namreč hudo bolna in je že umirala. Imela je okrog dvanajst let in je bila njegov edini otrok. Jezus je šel z Jaírom, gneča okrog njega pa je bila takšna, da se je kar dušil.

Djánje 10:1

V mestu Cezaréja je živel neki Kornelij. Bil je eden izmed oficirjev rimske vojaške enote, ki se imenuje Italski bataljon.

Djánje 10:7

Potem je angel odšel. Kornelij je poklical dva služabnika in enega vojaka, ki je prav tako veroval v Boga in je bil del njegovega osebnega spremstva.

Djánje 22:26

Oficir je brž stekel k poveljniku. »Ali veste, kaj ste ukazali?« je rekel. »Ta človek je rimski državljan.«

Djánje 23:17

Ta je takoj poklical enega od oficirjev. »Prosim, odpeljite tega mladeniča do poveljnika,« je rekel Pavel. »Nekaj pomembnega mu mora javiti.«

Djánje 27:1

Tako je napočil čas za plovbo proti Rimu. Pavla in še nekaj drugih jetnikov je guverner zaupal oficirju Juliju, ki je pripadal posebni enoti z imenom Cesarski bataljon.

Djánje 27:3

Naslednji dan smo pristali v Sidónu. Oficir Julij je bil prijazen do Pavla in mu je dovolil, da je obiskal svoje krščanske prijatelje. Ti so ga oskrbeli z vsem, kar je potreboval.

Djánje 27:43

Toda oficir jim je to prepovedal, ker je vsekakor hotel Pavla rešiti. Namesto tega je dal tole povelje: tisti, ki znajo plavati, naj poskačejo s krova in začnejo plavati proti obali;

Kološanom 3:22

Sužnji, vedno ubogajte svoje človeške gospodarje – ne samo, kadar vas vidijo in si želite pridobiti njihovo naklonjenost, ampak jih ubogajte iskreno, iz spoštovanja do Vladarja.