Sv. Lukež 22:32 - Življenje z Jezusom

³² Jaz pa sem molil zate, da tvoja zvestoba ne bi povsem izginila. Ko se boš spet vrnil k Bogu, okrepčaj svoje tovariše.«

နောက်ထပ်ဗားရှင်းများ

Živa Nova zaveza

³² Toda jaz sem molil zate, da ne bi izgubil vere. Potem ko se spreobrneš k meni, spodbujaj brate k veri!”

Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

³² Jas sem pa molo za tébe, naj se ne zmenka vera tvoja; i tí, gda se povrnéš, potrdi brate tvoje.

Ekumenska izdaja

³² jaz pa sem prosil zate, da ne opeša tvoja vera. In ko boš ti nekoč šel vase, potrdi svoje brate.«

Chráskov prevod

³² ali jaz sem prosil zate, naj ne izgine vera tvoja; in ti, ko se nekdaj izpreobrneš, potrjuj brate svoje.

Slovenski standardni prevod

³² Jaz pa sem molil zate, da ne opeša tvoja vera. Ko se boš nekoč spreobrnil, utŕdi svoje brate.«

Sv. Lukež 22:32 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ

Sv. Matevž 18:3

»Najprej naj vam povem, da razmišljate popolnoma narobe. Če se ne spremenite in ne postanete kakor otroci, vam zagotavljam, da nebeške vladavine sploh ne boste videli!

Sv. Matevž 26:75

Peter se je spomnil, kako mu je Jezus povedal: »Še preden bo zapel petelin, boš trikrat rekel, da nimaš nič z mano in da me sploh ne poznaš.« Stekel je ven in začel bridko jokati.

Sv. Marko 14:72

V hipu se je še drugič zaslišalo petelinje petje. Takrat se je Peter spomnil, kako mu je Jezus povedal: »Še preden bo petelin dvakrat zapel, boš trikrat rekel, da nimaš nič z mano in da me sploh ne poznaš.« In Peter je bruhnil v jok.

Sv. Marko 16:7

Zdaj pa pojdite povedat njegovim učencem, in še posebej Petru, da vas bo Jezus počakal v Galileji. Tam ga boste videli, kakor vam je rekel.«

Sv. Lukež 8:13

Semena na skalnatih tleh predstavljajo ljudi, ki slišijo sporočilo in ga z veseljem sprejmejo, a so kakor rastlinica brez korenine: nekaj časa mu zaupajo, ko pa nastopijo razne težave, ki to zaupanje preizkušajo, si premislijo in vse zavržejo.

Djánje 3:19

Zato torej spremenite svoje življenje in se vrnite k Bogu! Izbrisal bo vaše grehe.

1 Janez 2:19

Izšli so iz naših vrst, vendar nam niso nikoli zares pripadali. Če bi nam namreč pripadali, bi ostali z nami. Tako pa so odšli in postalo je jasno, da nihče od njih ne pripada nam.