“Ko te mea ia, kāfai e fōki hau mea mo he tino mativa, nahe fakapiha lele ke iloa e tagata e vē ko faiga a tagata āmio pepelo e fai i loto o nā hūnako ma luga o nā auala. E fai e ki lātou kae ke maua ai ni o lātou vīkiga. E takutino atu e au ki a te koutou, ko tēnā oioti lava to lātou taui ka maua.
Oi vāgana atu ai ia Iehu ki ei, “Fakalogo mai koe! Ko koe e hē lea lele ki he tino, kae fano oi fakaali tō tino ki he ohitāulaga; ma ofo atu ai he tāulaga e vē ona fakatonu mai e Mohe, ke fai ma fakamāoniga ki tagata ko koe kua mamā.”
ka kua uma ai te lea vē ki ei, “Fakalogo mai koe! Ko koe e hē lea lele ki he tino, kae fano oi fakaali tō tino ki he ohitāulaga, ma ofo ai he tāulaga mo te fakamamāgia o koe, e vē ona fakatonu mai e Mohe, ke fai ma fakamāoniga ki tagata ko koe kua mamā.”
Auā e hēai he tino e ia mumunia ana gāluega e fai, kāfai e fofou ke iloa ia e tagata. Kāfai ko nā mea iēnei e fai e koe, fakailoa la ki te lalolagi kātoa, kae ke iloa ai koe e tagata!” (