27 Ko te uiga o nā kupu “lūlū tahi” e fakailoa manino mai ai, ko nā mea uma lele na gaohia ka lūlūgia ma kave kehe, kae ke tūmau ai pea nā mea e hē mafai ke lūlūgia.
ka i ei te aho e fakahaoloto ai nā mea uma na ia gaohia ma ka hē toe pala. Kae ka maua fakatahi e ki lātou te haolotoga fiafia e maua e te fānau a te Atua i to lātou mamalu.
ko ki lātou e fakatāuagia ia mea o te lalolagi, e vē lava ni tino e hē tuahā moni ki ei. Auā ko te lalolagi tēnei, e vē ko te taimi nei, ka hē mataloa oi teka kehe atu.
Kae ko Keliho kua haele mai, ko ia ko te Ulu Ohitāulaga o nā mea lelei uma lele kua i kinei. Ko te falekie e galue ai e hili atu te tāua ma e lelei kātoatoa; e hē ko he falekie na fau i ni lima o ni tino, ma e hē o te lalolagi tēnei.
Oi ili ai te pu a te fitu o agelu, ma na kō lagona atu ai nā leo i te lagi e lea leo lalahi vēia, “Ko te pule e pūlea kātoa ai te lalolagi i te taimi nei, kua i lima o to tātou Aliki ma tana Mehia, ma ka pule pea lava ia ke pa ki te fakavavau!”
Ka holoi kehe e ia nā loimata uma mai o lātou mata. Ka hē toe i ei he oti, ka hē toe i ei he fakanoanoa pe he tagi pe he tīgā. Ko nā mea tuai kua mou kehe atu.”
Ma na lea vē ai te tino e tiketike i te nofoāliki, “Kikila, kua toe fakafou e au ia mea uma!” Ma na leamai foki ki a te au, “Tuhi te mea tēnei ki lalo, auā ko nā kupu iēnei e moni ma e fakamāoni.”