Biblia Todo Logo
အွန်လိုင်း သမ္မာကျမ်းစာ

- ကြော်ငြာတွေ -




Žalostinke 4:20 - Slovenski standardni prevod

20 Dih naših nosnic, Gospodov maziljenec, je bil ujet v njihovih jamah, on, o katerem smo rekli: »V njegovi senci bomo živeli med narodi.«

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Ekumenska izdaja

20 Naš življenjski dih, maziljenec Gospodov, je bil v njih jamah ujet, on, o katerem smo mislili: »V njegovi senci bomo živeli med narodi.«

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Chráskov prevod

20 Dih življenja našega, maziljenec Gospodov, je bil ujet v njih jamah; o katerem smo rekli: V senci njegovi bomo živeli med narodi.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Dalmatinova Biblija 1584

20 Ta Shalbani GOSPODNI, kateri je bil naſh Troſht, je vloulen, kadar ſo nas resdjali: Na kateriga ſmo my naſh Troſht iméli, de bi hotéli pod njegovo ſenzo shivejti mej Ajdi.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ




Žalostinke 4:20
27 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ  

Svojo mrežo razpnem nad njim, da se ujame v mojo past. V Babilon ga spravim, v deželo Kaldejcev; pa je ne bo videl in bo tam umrl.


Toda kaldejska vojska jih je zasledovala in dohitela Sedekíja v jerihonskih stepah. Prijeli so ga in pripeljali k babilonskemu kralju Nebukadnezarju v Riblo, v deželi Hamát, da mu je izrekel sodbo.


Saj tvoj hlapec ve, da sem se pregrešil. Pa glej, danes sem prišel prvi od vse Jožefove hiše, da bi šel naproti mojemu gospodu kralju.«


Gospod Bog je iz zemeljskega prahu izoblikoval človeka, v njegove nosnice je dahnil življenjski dih in tako je človek postal živa duša.


Njena vrata so se pogreznila v zemljo, polomil in razbil je njene zapahe. Njen kralj in njeni knezi so med narodi, ni več postave. Tudi njeni preroki ne najdejo videnja, ki je od Gospoda.


Gore Gilbóe, naj ne bo na vas ne rose ne dežja ne polja daritev! Zakaj tam je bil onečaščen ščit junakov, Savlov ščit ni bil maziljen z oljem,


David pa mu je rekel: »Kako da se nisi bal iztegniti svoje roke in ubiti Gospodovega maziljenca?«


Kajti poteptal je prisego in prelomil zavezo; glej, dal je roko, in vendar je vse to storil! Ne bo ubežal!


toda kaldejska vojska je zasledovala kralja in dohitela Sedekíja v jerihonskih stepah; vsa njegova vojska pa se je že razkropila proč od njega.


Ljudstvo pa je reklo: »Ne hodi! Kajti če zbežimo, jim ne bo mar za nas. Tudi če jih polovica od nas pade, jim ne bo mar za nas. Toda ti veljaš za deset tisoč nas. Zato je zdaj bolje, da si nam v pomoč iz mesta.«


Ni dobro to, kar si storil. Kakor živi Gospod, zares, smrt zaslužite, ker niste varovali svojega gospoda, maziljenca Gospodovega! Le poglej, kje sta kraljeva sulica in vrč za vodo, ki sta bila pri njegovem vzglavju!«


David pa je rekel Abišáju: »Nikar ga ne ubij! Kajti kdo bi mogel iztegniti svojo roko zoper Gospodovega maziljenca in ostati nekaznovan?


Nato je David rekel Savlu: »Zakaj poslušaš govorice ljudi, ki pravijo: ›Glej, David išče tvojo pogubo?‹


Potem pa je Davidu bílo srce, ker je odrezal konec Savlovega plašča.


Ko pa so prišli in je zagledal Eliába, si je rekel: »Gotovo je tu pred Gospodom njegov maziljenec.«


Rekel jim je: »Gospod je priča proti vam in njegov maziljenec je priča ta dan, da niste ničesar našli v moji roki.« Rekli so: »Priča je.«


Glejte, tukaj sem. Odgovorite mi pred Gospodom in pred njegovim maziljencem: Komu sem vzel vola? Komu sem vzel osla? Koga sem izkoriščal, koga zatiral? Komu sem iz roke vzel podkupnino in zatisnil oko nasproti njemu? Povrnem vam!«


Ko bi torej jaz zdaj prišel k svojemu očetu, tvojemu služabniku, in bi ne bilo mladeniča, na čigar dušo je navezana njegova duša,


Jeremija je zložil žalostinko na Jošíja; vsi pevci in pevke so opevali Jošíja v svojih žalostinkah vse do danes in jih udomačili v Izraelu. Glej, zapisane so tudi v zbirki žalostink.


Kralja so prijeli in ga pripeljali k babilonskemu kralju v Riblo, v deželi Hamátu, da mu je izrekel sodbo.


Samo štor z njegovimi koreninami pustite v zemlji, v okovih iz železa in brona v travi polja; rosa neba naj ga moči in z živalmi naj bo njegov delež v travi zemlje.


Rekel je trnov grm drevesom: ›Če me zares mazilite, da kraljujem nad vami, tedaj pridite in si poiščite zavetje v moji senci! Če ne, naj plane ogenj iz trnja in použije libanonske cedre.‹


Vsak bo kakor zavetje pred vetrom in zaklonišče pred nalivom, kakor potoki vodá v pustinji, kakor senca mogočne skale v izsušeni deželi.


Tudi ta so namreč odšla z njo v podzemlje, k tistim, ki so bili pobiti z mečem, in njenim pomočnikom, ki so prebivali v njeni senci sredi narodov.


Kje je zdaj tvoj kralj, da bi te rešil, in sodniki po vseh tvojih mestih, o katerih si rekel: »Daj mi kralja in prvake!«


ကြှနျုပျတို့နောကျလိုကျပါ:

ကြော်ငြာတွေ


ကြော်ငြာတွေ