Žalostinke 1:1 - Slovenski standardni prevod

¹ Kako samotno leži mesto, nekdaj polno ljudstva! Postalo je kakor vdova, velikanka med narodi. Kneginja med okrožji je postala tlačanka.

Ekumenska izdaja

¹ Kako opustošeno leži mesto, nekdaj polno ljudstva! Kakor vdova je postalo nekdaj velikan med narodi. Nekdaj kneginja nad pokrajinami je postala tlačanka.

Chráskov prevod

¹ Kako samotno je ostalo mesto, ki je bilo polno ljudstva! Vdovi je podobno – prej oblastno med narodi, kneginja med pokrajinami, sedaj plačuje davek!

Dalmatinova Biblija 1584

¹ AH, koku tu Méſtu opuſzhenu leshy, kateru je bilu pulnu ludy: Onu je kakòr ena Vduva? ker je bilu ena Goſpa mej Ajdi, inu Krajliza v'teh Deshelah, mora sdaj ſlushiti.

Žalostinke 1:1 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ

2 Kralji 23:33

Faraon Neho ga je vklenil v Ribli v deželi Hamátu, da ne bi več kraljeval v Jeruzalemu, deželi pa je naložil globo sto talentov srebra in talent zlata.

2 Kralji 23:35

Jojakím je oddal faraonu srebro in zlato, vendar je moral naložiti deželi davek, da je mogel oddati denar na faraonovo zahtevo. Od ljudstva je izterjal srebro in zlato, od vsakega, kolikor so mu določili, da bi ga dal faraonu Nehu.

2 Kroniška 9:26

Gospodoval je nad vsemi kralji od veletoka do filistejske dežele in egiptovske meje.

Ezdra 4:20

V Jeruzalemu so bili postavljeni kralji, ki so bili mogočni in so imeli oblast povsod onkraj reke. Njim so plačevali davke, dajatve in cestnino.

Nehemija 5:4

Spet drugi so rekli: »Za dajatve kralju smo si za ceno svojih polj in svojih vinogradov izposodili denar.

Nehemija 9:37

Večina njenih obilnih sadov gre kraljem, ki si jih zaradi naših grehov postavil nad nas. Ti razpolagajo po svoji volji z našimi telesi in z našo živino in mi smo v veliki stiski.

Psalmi 122:4

tja se vzpenjajo rodovi, Gospodovi rodovi; pričevanje za Izraela je, da slavi ime Gospodovo.

Izaija 14:12

Kako si padel z neba, danica, sin zore, zgrmel na zemljo, zmagovalec narodov.

Izaija 22:2

ti, bučanja polna, živahna prestolnica, radostno mesto? Tvoji prebodeni niso bili prebodeni z mečem, niso umrli v boju.

Izaija 3:26

Njena vrata bodo stokala in žalovala, zapuščena bo sedela na tleh.

Izaija 49:21

Tedaj boš rekla v svojem srcu: »Kdo mi je té rodil? Bila sem osamela in usahla, pregnana in zavržena, le kdo je té vzredil? Glej, sama sem ostala, od kod so torej tile?«

Izaija 50:5

Gospod Bog mi je odprl uho in jaz se nisem upiral, nisem se umaknil nazaj.

Izaija 52:2

Otresi si prah in vstani, ujetnica, Jeruzalem, odveži si vezi z vratu, ujetnica, hči sionska!

Izaija 52:7

Kako ljubke so na gorah noge glasnika, ki oznanja mir, prinaša veselo novico, oznanja rešitev in pravi Sionu: »Tvoj Bog kraljuje!«

Izaija 54:4

Ne boj se, saj ne boš osramočena, ne daj se zmesti, saj ne boš zaničevana. Pozabila boš sramoto svojega deklištva in očitkov zaradi svojega vdovstva se ne boš več spominjala.

Jeremija 31:7

Kajti tako govori Gospod: Vriskajte od veselja Jakobu, vzklikajte poglavarju narodov! Oznanjajte, hvalite in govorite: »Gospod, reši svoje ljudstvo, Izraelov ostanek!«

Jeremija 40:9

Gedaljá, Ahikámov sin in Šafánov vnuk, je prisegel njim in njihovim možem in rekel: »Nikar se ne bojte služiti Kaldejcem! Ostanite v deželi, bodite podložni babilonskemu kralju, pa vam bo dobro.

Jeremija 42:2

in rekli preroku Jeremiju: »Naj pride naša prošnja predte in moli za nas h Gospodu, svojemu Bogu, za ves ta ostanek! Saj nas je ostalo le malo od mnogih, kakor nas sam vidiš.

Jeremija 44:2

Tako govori Gospod nad vojskami, Izraelov Bog: Sami ste videli vso nesrečo, ki sem jo spravil nad Jeruzalem in nad vsa Judova mesta. Glejte, danes so razvaline in nihče ne prebiva v njih

Jeremija 44:6

Tako se je razlila moja togota in jeza ter se vnela v Judovih mestih in po jeruzalemskih ulicah, da so postali razvaline in pustinja, kakor je ta dan.

Jeremija 50:23

Kako je razbito in zdrobljeno kladivo vse zemlje! Kako je Babilon postal groza med narodi!

Jeremija 9:11

Kdo je tako moder, da bo to razumel, in komu so govorila Gospodova usta, da bo to sporočil? Zakaj propada dežela in je opustela kakor puščava, da nihče ne hodi skoznjo?

Žalostinke 1:19

Klicala sem svoje ljubimce, oni so me prevarali. Moji duhovniki in starešine so ginevali v mestu, ko so si iskali hrane, da bi poživili svojo dušo.

Žalostinke 2:1

Kako je Gospod v svoji jezi hčer sionsko pokril z oblaki! Z neba je vrgel na zemljo Izraelovo slavo. Ni se spomnil podnožja svojih nog na dan svoje jeze.

Žalostinke 2:10

Na tleh sedijo, molčijo starešine hčere sionske; pepel so posuli na svoje glave, nadeli so si raševino. Do tal so povesile glavo mladenke jeruzalemske.

Žalostinke 4:1

Kako je potemnelo zlato, se spremenilo čisto zlato! Raztreseni so sveti kamni na začetku vseh ulic.

Žalostinke 5:16

Padla je krona naše glave, gorje nam, ker smo grešili!

Ezekiel 26:16

Tedaj bodo stopili s svojih prestolov vsi knezi morja, odložili plašče in slekli vezena oblačila. Oblekli se bodo v trepet, sedli na tla in se venomer tresli v grozi zaradi tebe.

Ezekiel 26:2

Sin človekov, ker je Tir rekel Jeruzalemu: »Juhej, vrata ljudstev so se razbila: spet se vračajo k meni! Jaz se bom napolnil, ker je on opustošen.«

Ezekiel 5:5

Tako govori Gospod Bog: To je Jeruzalem. V sredo narodov sem ga postavil in okoli njega dežele.

3 Mojzes 26:31

Vaša mesta bom spremenil v razvaline, opustošil bom vaša svetišča in ne bom več duhal vaših prijetnih vonjav.

3 Mojzes 26:33

Vas pa bom razkropil med narode in za vami vihtel meč; vaša dežela bo pustinja in vaša mesta bodo razvaline.

Sofonija 2:15

To je torej radostna prestolnica, ki je varno prebivala in pravila v svojem srcu: »Jaz in nihče drug!« Kako se je spremenila v pustinjo, v živalski brlog! Vsakdo, ki gre mimo nje, požvižga, zamahne z roko.

Oznanost 18:7

Kolikor si je privoščil sijaja in naslad, toliko muk in bridkosti mu prizadenite. Zakaj v svojem srcu pravi: ›Sedim kakor kraljica, nisem vdova in ne bom okusila bridkosti.‹