Biblia Todo Logo
အွန်လိုင်း သမ္မာကျမ်းစာ

- ကြော်ငြာတွေ -




Zaharija 7:14 - Slovenski standardni prevod

14 Razgnal sem jih med vse narode, ki jih niso poznali, in dežela je bila za njimi opustošena, da nihče ni hodil čeznjo ali se vračal vanjo. Iz dežele blaginje so naredili pustinjo.«

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Ekumenska izdaja

14 Razpodil sem jih med vse narode, ki jih niso poznali. Dežela za njimi je bila opustošena, da nihče ni hodil po njej. Tako so iz dežele blaginje naredili puščavo.«

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Chráskov prevod

14 ali raznesel sem jih kakor z vetrom med vse narode, ki jih niso poznali; in zemlja je bila opustošena za njimi, da nihče ni hodil po njej; in izpremenili so deželo zaželjeno v puščavo.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Dalmatinova Biblija 1584

14 Taku ſim jeſt nje reſkrupil mej vſe Ajde, katere ony nesnajo, inu je ta deshela sa nymi puſta oſtala, de nihzhe v'njej nehodi inu neprebiva, inu ta shlahtna deshela je k'eni Puſzhavi ſturjena.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ




Zaharija 7:14
35 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ  

In Gospod te bo razkropil med vsa ljudstva od enega do drugega konca zemlje in tam boš služil drugim bogovom, ki jih nisi poznal ne ti ne tvoji očetje, lesu in kamnu.


Sad tvoje zemlje in ves tvoj pridelek bo pojedlo ljudstvo, ki ga ne poznaš, in vse dni te bodo le stiskali in tlačili.


Glej, Gospodov vihar! Srd je izbruhnil, vrtinčast vihar; razbesnel se bo nad glavo krivičnih.


Gospod vas bo razkropil med ljudstva in le malo vas ostane med narodi, med katere vas požene Gospod.


Rekel sem: »Kam greš?« Rekel mi je: »Zmeril bom Jeruzalem, da vidim, kolikšna je njegova širina in kolikšna njegova dolžina.«


Iztrebil sem narode, podrte so njihove utrdbe, opustošil sem njihove ceste, nihče ne hodi po njih, njihova mesta so razdejana, ni človeka, ni prebivalca.


Gospod se bo prikazal nad njimi, njegova puščica bo švigala kakor blisk. Gospod Bog bo zatrobil v rog in se pognal z južnimi viharji.


Z njegovimi lastnimi kopji si prebodel glave njegovih bojevnikov; prihrumeli so, da bi nas razgnali, njihovo veselje je na skrivnem požreti ubožca.


Gospod je počasen v jezi in silno močan, toda krivega Gospod nikakor ne oprošča. Njegova pot je v viharju in vrtincu, oblak je prah izpod njegovih nog.


Zanetil bom ogenj na obzidju Rabe in požrl bo njene dvorce, med vpitjem na dan vojne, v ujmi na dan viharja.


Iz enega od njih je zrastel majhen rog. Ta je postal silno velik v smeri proti jugu, proti vzhodu in proti čudoviti deželi.


V triindvajsetem Nebukadnezarjevem letu je poveljnik telesne straže Nebuzaradán odpeljal v izgnanstvo sedemsto petinštirideset Judovcev. Vseh ljudi je bilo torej štiri tisoč šeststo.


Tako se je razlila moja togota in jeza ter se vnela v Judovih mestih in po jeruzalemskih ulicah, da so postali razvaline in pustinja, kakor je ta dan.


Nato so višji uradniki rekli Baruhu: »Pojdi, skrij se, ti in Jeremija; nihče naj ne ve, kje sta.«


Glej, Gospodov vihar! Srd je izbruhnil, vrtinčast vihar; razbesnel se bo nad glavo krivičnih.


Glej, pripeljem narod iz daljave nad vas, Izraelova hiša, govori Gospod. Trdoživ narod, starodaven narod je to, narod, ki njegovega jezika ne znaš in ne razumeš, kaj govori.


Izrek o obmorski puščavi: Kakor drvijo viharji z juga, prihaja iz puščave, iz strašne dežele.


Ljudstva bučijo kakor bučanje velikih vodá, on pa jim zagrozi in pobegnejo v daljavo, podijo se kakor pleve po gričih pred vetrom, kakor vrtinec listja pred viharjem.


Kakor polž, ki gre v raztopino, splavljeni zarodek, ki nikoli ne vidi sonca.


da se je izpolnila Gospodova beseda v Jeremijevih ustih: Dokler dežela ni zadostila za svoje sobote, je morala vse dni, ko je bila opustošena, počivati, dokler se ni dopolnilo sedemdeset let.


Gospod bo od daleč, od konca zemlje, pripeljal nadte narod, ki leti kakor orel, narod, katerega jezika ne razumeš,


Vas pa bom razkropil med narode in za vami vihtel meč; vaša dežela bo pustinja in vaša mesta bodo razvaline.


Poslal bom nad vas divje zveri, da vas oropajo otrok, pokončajo vašo živino in zmanjšajo vaše število, da bodo vaše ceste ostale puste.


Kajti glej, Gospod bo prišel v ognju, njegovi vozovi so kakor vihar, da bo v srditosti zvrnil svojo jezo, svojo grožnjo v ognjenih plamenih.


Ker si bila zapuščena, osovražena in brez popotnika, te bom naredil za večen ponos, za veselje iz roda v rod.


Veliko pastirjev pustoši moj vinograd, mendrajo moj delež, spreminjajo moj ljubljeni delež v opustelo puščavo.


Zato bodo starši jedli otroke v tvoji sredi in otroci jedli svoje starše. Sodbo bom izvršil nad tabo in ves tvoj ostanek raztresel na vse vetrove.


Reci ljudstvu dežele: Tako govori Gospod Bog prebivalcem Jeruzalema, Izraelovi deželi: V tesnobi bodo jedli svoj kruh in v grozi pili vodo, saj bo njegova zemlja opustošena, oropana svojega obilja zaradi nasilja vseh prebivalcev v njem.


Razkropil te bom med narode, te razsejal po deželah in naredil konec tvojemu oskrunjanju.


Pred njim požira ogenj, za njim požiga plamen. Kakor edenski vrt je dežela pred njim, za njim je opustošena puščava, nobena reč mu ne ubeži.


Zgodila se mi je beseda Gospoda nad vojskami, rekoč:


Moj Bog jih bo zavrgel, ker ga niso poslušali, in klatili se bodo med narodi.


ကြှနျုပျတို့နောကျလိုကျပါ:

ကြော်ငြာတွေ


ကြော်ငြာတွေ