Biblia Todo Logo
အွန်လိုင်း သမ္မာကျမ်းစာ

- ကြော်ငြာတွေ -




Oznanost 4:10 - Slovenski standardni prevod

10 je štiriindvajset starešin popadalo pred sedečim na prestolu in molilo njega, ki živi na veke vekov, ter metalo svoje vence pred prestol in govorilo:

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Živa Nova zaveza

10 je štiriindvajset starešin padlo na kolena pred njim ter ga molilo in vrglo svoje vence zmage predenj in pelo:

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

10 Spadnolo je ti štiri dvajset starišov pred sidéčim na králevskom stôci: i molili so toga živôčega na veki veke; i vrgli so korône svoje pred njegov králevski stolec govoréči:

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Ekumenska izdaja

10 je padlo štiriindvajset starešin pred sedečega na prestolu in molilo njega, ki živi na vekov veke, in položilo svoje vence pred prestol, govoreč:

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Chráskov prevod

10 bodo padli štiriindvajseteri starešine pred njega, ki sedi na prestolu, in ga molili, ki živi na vekov veke, in bodo metali vence svoje pred prestol, govoreč:

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Dalmatinova Biblija 1584

10 ſo ty ſhtiri inu dvajſseti Stariſhi padli pred tiga, kateri je na Stollu ſedil, inu ſo molili, tiga, kateri shive od vekoma do vekoma: Inu ſo vèrgli ſvoje krone pred ta Stol, inu ſo djali:

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ




Oznanost 4:10
28 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ  

Potem je David rekel vsemu zboru: »Slavite Gospoda, svojega Boga!« In ves zbor je slavil Gospoda, Boga svojih očetov, pokleknili so in se priklonili Gospodu in kralju.


Vsi Izraelovi sinovi so videli, kako sta se ogenj in Gospodovo veličastvo spustila na tempelj; pokleknili so na tlak, se priklonili z obrazom do tal ter molili in hvalili Gospoda, »ker je dober, ker na veke traja njegova dobrota«.


Tedaj je Job vstal in pretrgal svoja oblačila, si ostrigel glavo, padel na tla in molil.


Ne nam, Gospod, ne nam, temveč svojemu imenu daj slavo zaradi svoje dobrote, zaradi svoje zvestobe.


Zakaj Bog je kralj vse zemlje; pojte pesem pouka.


Vsi kralji naj se mu klanjajo, vsi narodi naj mu služijo.


Pridite, padimo na kolena in se priklonimo, pokleknimo pred Gospodom, ki nas je naredil.


V letu, ko je umrl kralj Uzíja, sem videl Gospoda, ki je sedèl visoko na vzvišenem prestolu in njegova vlečka je napolnjevala svetišče.


Slišal sem moža, oblečenega v platno, ki je bil nad vodami reke – imel je vzdignjeno desnico in levico proti nebu –, da je prisegel pri večno Živem: »V času, dveh časih in polovici časa; ko bo dovršeno razbijanje roke svetega ljudstva, se bo to vse zgodilo.«


Zdaj jaz, Nebukadnezar, hvalim, slavim in poveličujem kralja nebes, kajti vsa njegova dela so resnična, njegova pota pravična. Tiste pa, ki hodijo v prevzetnosti, more tudi ponižati.«


Stopili so v hišo in zagledali dete z Marijo, njegovo materjo. Padli so predenj in ga počastili. Odprli so svoje zaklade in mu darovali zlata, kadila in mire.


Oni pa so se mu poklonili in se v velikem veselju vrnili v Jeruzalem.


Po Božji milosti pa sem to, kar sem, in njegova milost, ki mi je bila dana, ni postala prazna. Nasprotno, bolj kakor oni vsi sem se trudil, pa ne jaz, ampak Božja milost, ki je z menoj.


Dà, proti nebu bom vzdignil roko in rekel: Kakor jaz živim na veke!


in prisegel pri njem, ki živi na veke vekov, ki je ustvaril nebo in kar je na njem, zemljo in kar je na njej, in morje in kar je v njem: »Ne bo več časa!


Tedaj je štiriindvajset starešin, ki sedijo pred Bogom na svojih prestolih, padlo na obraz in molilo Boga:


Kdo se ne bi bal, Gospod, in ne slavil tvojega imena? Zakaj ti edini si svet. Vsi narodi bodo prišli in se poklonili pred tabo, ker so se razodele tvoje sodbe.«


Eno izmed štirih živih bitij je dalo angelom sedem zlatih čaš, napolnjenih s srdom Boga, ki živi na veke vekov.


Tedaj je štiriindvajset starešin in četvero živih bitij padlo na obraz in molilo Boga, ki je sedèl na prestolu, rekoč: »Amen. Aleluja!«


V hipu me je navdal Duh. In glej, v nebesih je stal prestol in na prestolu je sedèl nekdo.


Okrog prestola je bilo štiriindvajset prestolov in na prestolih je sedelo štiriindvajset starešin, ogrnjenih v bela oblačila, z zlatimi venci na glavah.


In kadar so ta živa bitja izrekala slavo, čast in zahvalo njemu, ki sedi na prestolu in živi na veke vekov,


In štiri živa bitja so govorila: »Amen.« Starešine pa so padli predenj in ga molili.


In ko je vzelo knjigo, je četvero živih bitij in štiriindvajset starešin padlo pred Jagnje. Vsak je imel harfo in zlate čaše, napolnjene z dišavami, ki so molitve svetih.


Tedaj so vsi angeli, ki so stali vsenaokrog prestola in starešin ter štirih živih bitij, padli pred prestolom na svoje obličje in molili Boga:


ကြှနျုပျတို့နောကျလိုကျပါ:

ကြော်ငြာတွေ


ကြော်ငြာတွေ